Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kompleksno in aktualno problematiko neenakopravne zastopanosti žensk na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvu. Kljub dejstvu, da ženske predstavljajo približno polovico delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, še vedno zasedajo manjši delež najvišjih vodstvenih funkcij, kar kaže na ovire, ki omejujejo njihov karierni napredek. Predstavljen je družbeni in socialni položaj žensk ter njihov status v managementu, prednosti in slabosti ženskih voditeljic, razlike med moškimi in ženskimi stili vodenja, pri čemer je poudarek na dejstvu, da ženske pogosteje uporabljajo participativne, vključujoče in čustveno inteligentne pristope k vodenju. Kljub pozitivnim lastnostim ženske pogosto niso prepoznane kot primerne kandidatke za najvišje funkcije, saj nanje še vedno vplivajo spolni stereotipi in predsodki. Podrobno so predstavljene glavne karierne ovire žensk: spolni stereotipi in diskriminacija, težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja, pomanjkanje mentorskih odnosov, spolno nadlegovanje, nižje plačilo za enako delo in pomanjkanje vzornic, vpliv materinstva, ki pogosto dodatno oteži karierni napredek, ter notranje ovire, kot so pomanjkanje samozavesti, perfekcionizem in strah pred neuspehom. Empirični del raziskave vključuje poglobljene polstrukturirane intervjuje z ženskami na vodilnih položajih v slovenskih zavarovalnicah ter kvantitativno analizo javno dostopnih podatkov o plačah članov uprav. Intervjuvanki Nada Klemenčič in Vanja Hrovat podajata osebna pričevanja o svoji karierni poti, izzivih, s katerimi sta se soočali, in strategijah, ki so jima pomagale premagati ovire. Analiza plač razkrije pomembne razlike v bruto in variabilnih prejemkih med ženskami in moškimi na primerljivih vodstvenih položajih v slovenskih zavarovalnicah, Zavarovalnici Triglav, d. d. in Vzajemni, zdravstveni zavarovalnici, d. v. z. Na osnovi ugotovitev so predlagani ukrepi za izboljšanje enakosti spolov v zavarovalniškem sektorju, med drugim: uvedbo mentorskih programov za ženske, promocijo vključujoče organizacijske kulture, ukrepe za boljše usklajevanje dela in zasebnega življenja, transparentno plačno politiko ter odpravo diskriminatornih praks pri napredovanju.
Ključne besede: ženske, vodilni položaji, slovensko zavarovalništvo, enakost spolov, stekleni strop, spolna diskriminacija, profesionalne ovire, organizacijska kultura, vodenje, spodbujanje raznolikosti, kadrovska politika, spolna integracija, stereotipi, vključujoče vodenje, vodstvene strategije, karierne priložnosti, enake možnosti.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Slovenski podjetniški observatorij 2024 prinaša celovito analizo podjetniške demografije ter dinamike podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz. V prvem delu raziskave smo proučili ključne demografske značilnosti slovenskih podjetij, vključno z njihovim številom, velikostjo, prihodki, stroški dela in dodano vrednostjo, razčlenjeno po dejavnostih, regijah in velikostnih razredih. Drugi del raziskave se osredotoča na podjetja z različno stopnjo tehnološke intenzivnosti in na znanju temelječe storitve, s poudarkom na primerjavi Slovenije z EU. Posebej smo analizirali podjetja v različnih fazah življenjskega cikla, da bi prepoznali njihove konkurenčne prednosti, razvojne izzive ter priložnosti za nadaljnjo rast in inovacije. Na podlagi ugotovitev smo podali strateške usmeritve za izboljšanje podpornega okolja, spodbujanje inovacij, digitalne preobrazbe in internacionalizacije slovenskih podjetij, kar je ključno za dolgoročno konkurenčnost gospodarstva.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, visokotehnološka podjetja, na znanju temelječa podjetja, značilnosti, priložnosti in ovire, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 17.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (12,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vstopamo v dobo, kjer digitalizacija postaja ključnega pomena za vse panoge, vključno z računovodstvom, saj spreminja način kako poslujemo. Vedno več računovodskih servisov se odloča za uvajanje digitalnih tehnologij. Ta prehod pa odpira številne priložnosti, kot so avtomatizacija procesov, ki omogoča učinkovito izvajanje rutinskih nalog, kot so knjiženje prejetih in izdanih računov in priprava poročil; računovodstvo v oblaku, ki omogoča podjetjem dostop do računovodskih podatkov in aplikacij preko spleta; e-računi in e-fakturiranje omogočajo elektronsko izmenjavo računov med podjetji in zmanjšuje stroške tiskanja, pošiljanja in arhiviranja; in pa umetna inteligenca v računovodstvu, ki lahko samodejno knjiži transakcije, omogoča izdelavo podrobnih in točnih finančnih poročil itd. Kljub temu, pa se pojavljajo tudi številni izzivi, s katerimi se računovodski servisi soočajo. Med najpomembnejšimi so skrb za varnost in zaščito podatkov, potreba po dodatnem usposabljanju zaposlenih za upravljanje novih tehnoloških orodij in procesov, visoki stroški implementacije digitalnih sistemov ter tehnične težave pri uvajanju digitalnih rešitev. Glavni problem, ki ga naloga obravnava je, kako uspešno upravljati s prehodom na digitalno računovodstvo ter izkoristiti njegove priložnosti, obenem pa obvladovati morebitne izzive, ki jih prinaša.
Ključne besede: Priložnosti, izzivi, digitalizacija, računovodstvo.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: Kombinacija poslovnih priložnosti in podjetnikovega kapitala omogoča podjetju, da se prilagaja in uspeva na spreminjajočem se trgu, hkrati pa mu pomaga, da se izogne pastem nepričakovanih poslovnih izzivov. Podjetnikov kapital in poslovna priložnost sta ključna dejavnika rasti podjetja, saj omogočata ustvarjanje in izkoriščanje novih poslovnih potencialov. Podjetnikov kapital je ključen za začetno financiranje podjetja, zagotavljanje sredstev za nadaljnjo rast ter obstoj podjetja na trgu. Poleg tega, poslovne priložnosti predstavljajo potencialne tržne niše ali inovativne ideje, ki lahko privedejo do hitrejše širitve podjetja. Skupaj tvorita pomembno orodje, ki podjetju omogoča ustvarjanje konkurenčne prednosti in doseganje želenih ciljev rasti. Z poudarkom na teoretičnih konceptih in empiričnih študijah je naloga analizirala kako so podjetniki prepoznavali, izkoriščali in izkazovali svoj kapital v korist rasti podjetja, ter kakšen vpliv so imele poslovne priložnosti na podjetnikov kapital in obratno. Na podlagi celovite analize magistrska naloga prispeva k boljšemu razumevanju povezave med poslovnimi priložnostmi, podjetniškim kapitalom ter ponuja smernice za uspešno izkoriščanje teh dejavnikov kot gonilo trajnostne rasti podjetja.
Ključne besede: podjetnik, poslovne priložnosti, rast, podjetniški proces, človeški kapital, socialni kapital, finančni kapital
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 184; Prenosov: 48
Celotno besedilo (935,87 KB)

Opis: Skozi zadnja leta se vedno bolj uveljavlja pomen turizma v podjetništvu. Turizem v podjetništvu zavzema različna področja in oblike, lahko gre za nastanitvene dejavnosti sli pa ponudbo konkretnih turističnih izdelkov, kot so na primer kakšni zemljevidi ali storitve. Zelo pomembna postaja tudi povezava med turizmom in športom. Ljudje se vse bolj zavedajo, da šport pripomore k boljšemu počutju in zmanjšuje stres, zato so začeli koristiti dopuste tudi v namen raznih športnih aktivnosti. Razvila so se potovanja v namen športa na različnih lokacijah. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na pomen turističnih storitev povezanih s kolesarstvom. V sklopu analize obstoječe ponudbe kolesarskih storitev na izbranem območju Mariborskega Pohorja smo izvedli anketo zadovoljstva med uporabniki kolesarskih storitev. Dodatno, analizirali smo poslovanje enega iz med podjetij, ki delujejo na Mariborskem Pohorju, in sicer podjetja ŠC Gondola. Analizirali smo bilanco stanja podjetja in njihovo poslovanje. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da na Mariborskem Pohorju obstajajo številne možnosti za izboljšave glede ponudbe kolesarskih storitev. Te izboljšave se v glavnem nanašajo na podjetji Marprom in ŠC Gondola. Ugotovili smo tudi, da so nekatere poslovne priložnosti podjetja že preizkusila, vendar so jih umaknila iz ponudbe, kar kolesarji pogrešajo. Za podjetje ŠC Gondola smo ugotovili, da je med leti 2018 in 2022 vsako leto rastla prodaja izdelkov, vendar za manjše deleže kot smo predvidevali. Ugotovili smo, da ima podjetje veliko odhodkov, kar pomeni, da je malo čistega dobička. Covid-19 epidemija na podjetje ni imela takega vpliva v smislu, da bi se zaradi tega prodaja izdelkov podjetja zmanjšala, vendar je podjetje za leta naprej zaznamovala z manjšim povpraševanjem po njihovih storitvah, na kar bi se podjetje moralo popraviti z učinkovitejšimi marketinškimi strategijami
Ključne besede: podjetniške priložnosti, podjetništvo in turizem, kolesarstvo, analiza poslovanja
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 56
Celotno besedilo (955,52 KB)