1. Vedenje opazovalcev medvrstniškega nasilja v odnosu do socialnega položaja v razredu in zaznane kakovosti odnosov z učitelji : magistrsko deloUrška Kolar, 2025, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje je pereč problem v šolskem okolju, značilen tako za fante kot dekleta ne glede na starost, raso ali kulturo. Opazovalci medvrstniškega nasilja imajo ključno vlogo pri določanju, ali se bo nasilje nad določenim učencem ali učenko nadaljevalo ali ne. Vedenje opazovalcev pa je velikokrat lahko odraz kakovosti odnosov, ki jih imajo z učitelji. Učitelji lahko s svojim pristopom in načinom vodenja razreda spodbujajo opazovalce k bolj konstruktivnemu in podpornemu vedenju, s katerim lahko oboji prispevajo k zmanjševanju nasilnega vedenja in k spodbujanju pozitivnih interakcij. Podatki, ki smo jih uporabili za raziskavo, so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli? Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med socialnim položajem in posameznimi dimenzijami vedenja opazovalcev medvrstniškega nasilja ter preveriti, ali bodo podatki, pridobljeni s samoporočanjem in s poročanjem vrstnikov, podali skladne rezultate. Poleg tega smo raziskali povezavo med zaznano kakovostjo odnosa z učitelji in vedenjem opazovalcev. V raziskavi je sodelovalo 6395 učencev, starih od 12 do 16 let (M = 13,43 ; SD = 0,64). Kot glavni pripomoček je bila uporabljena baterija vprašalnikov, ki je vključevala Vprašalnik vloge opazovalcev, vprašalnik Zaznana kakovost odnosa med učitelji in učenci ter vrstniške nominacije. Na osnovi rezultatov statističnih analiz smo ugotovili, da je socialna preferenčnost zelo nizko pozitivno povezana z zagovorniškim vedenjem in negativno z ne vpletanjem v nasilno situacijo; socialni vpliv je zelo nizko pozitivno povezan z aktivnim in pasivnim spodbujanjem izvajalca nasilja; zaznana priljubljenost je zelo nizko pozitivno povezana z aktivnim in pasivnim spodbujanjem izvajalca nasilja ter negativno z ne vpletanjem v nasilno situacijo; zaznana kakovost odnosa z učitelji je negativno povezana z aktivnim podpiranjem nasilja. Vključevanje značilnosti socialnega položaja opazovalcev in upoštevanje pomena kakovostnega odnosa z učitelji je ključno pri
oblikovanju preventivnih programov in intervencij, usmerjenih v preprečevanje/zmanjševanje medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, opazovalci, socialna preferenčnost, socialni vpliv, zaznana priljubljenost, odnosi z učitelji
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
2. Povezanost med samopodobo in prijateljstvom pri osnovnošolcih : magistrsko deloAmanda Šardi, 2024, magistrsko delo Opis: Pozitivno sprejemanje samega sebe je ključno za obvladanje vsakodnevnih izzivov in negovanje zdravih odnosov, medtem ko prijateljstva zagotavljajo ključno podporo, sprejemanje in občutek pripadnosti. V magistrskem delu smo raziskovali povezavo med samopodobo in prijateljstvom pri osnovnošolcih. Zanimalo nas je, kakšna je povezava med samopodobo in številom prijateljev, kako se samopodoba spreminja glede na starost in glede na priljubljenost. V teoretičnem delu smo naredili pregled ugotovitev o mladostništvu, samopodobi in prijateljstvu, v empiričnem delu pa smo s kvantitativno metodologijo preučili povezavo med skupno samopodobo in številom vzajemnih prijatelstjev ter raziskali morebitne razlike med različnimi starostnimi skupinami. V raziskavi je sodelovalo 187 učencev petih in osmih razredov. Ugotovili smo, da obstaja kompleksna povezava med skupno samopodobo, številom vzajemnih prijateljstev in priljubljenostjo pri učencih. Učenci s pozitivnejšo skupno samopodobo imajo običajno več prijateljev, vendar skupna samopodoba z napredovanjem v višje razrede postaja bolj negativna. Število vzajemnih prijateljstev ostaja relativno stabilno glede na starost. Zaznana priljubljenost, tako s strani sošolcev kot posameznika samega, je povezana s pozitivnejšo skupno samopodobo, medtem ko je podcenjevanje lastne priljubljenosti
IV negativno povezano s skupno samopodobo. Rezultati podpirajo pomen razvoja zdrave samopodobe in pozitivnih odnosov med vrstniki.
Ključne besede: samopodoba, prijateljstvo, osnovnošolci, priljubljenost, vrstniški odnosi
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. Priljubljenost slovenščine in angleščine med osnovnošolci : magistrsko deloLana Županek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje priljubljenost slovenščine kot jezika okolja in angleščine kot tujega jezika med osnovnošolci drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, natančneje med petošolci in devetošolci. Glavni namen raziskave je ugotoviti, kako se priljubljenost teh dveh jezikov razlikuje glede na starost in spol učencev ter kakšen vpliv ima motivacija na učenje in priljubljenost jezika. V teoretičnem delu so predstavljene sodobne teorije o usvajanju jezika, motivacija za učenje jezikov, ter lastnosti dobrega učitelja/-ice slovenščine in angleščine. Raziskava prav tako obravnava uporabo učnih gradiv, sredstev in tehnologij pri pouku teh jezikov ter kako se učenci srečujejo z angleščino v svojem prostem času. Empirični del vključuje analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo anket med učenci petega in devetega razreda. Ugotovljeno je bilo, da imajo petošolci in devetošolci različna stališča do obeh jezikov, pri čemer je angleščina bolj priljubljena med starejšimi učenci. Zunanje dejavnosti, kot so mediji in tehnologija, vplivajo na priljubljenost učenja jezika, pri čemer raziskava ni pokazala razlik v všečnosti učenja z uporabo tehnologije med spoloma pri angleščini, medtem ko so se pri slovenščini pokazale razlike: dekleta raje uporabljajo tehnologijo za učenje slovenščine. Na podlagi teh ugotovitev predlagamo vrsto ukrepov za izboljšanje poučevanja slovenščine, vključno z uvedbo bolj interaktivnih in sodobnih učnih metod. Prav tako priporočamo nadaljnje spodbujanje izpostavljenosti angleščini v vsakdanjem življenju učencev, kar pozitivno vpliva na njihovo (tuje)jezikovno motivacijo. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na učenje obeh jezikov.
Ključne besede: priljubljenost, slovenščina, angleščina, 5. razred, 9. razred
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 43
Celotno besedilo (3,96 MB) |
4. Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikihAnja Mikl, 2020, magistrsko delo Opis: Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.
Ključne besede: socialni cilji, priljubljenost, sprejetost, negotovost zaradi socialnega statusa, mladostniki, vrstniški status, medvrstniško nasilje
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 1440; Prenosov: 182
Celotno besedilo (713,06 KB) |
5. Tradicionalna in spletna viktimizacija v obdobju mladostništva: primerjava različnih profilov žrtevAnja Kališnik, 2020, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot izpostavljenost učenca negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov, pri čemer je to dejanje namerno, se ponavlja in traja daljše časovno obdobje. Z razvojem tehnologije se je pojavila nova oblika medvrstniškega nasilja, ki se odvija na spletu in prinaša nove izzive pri preprečevanju ter soočanju s posledicami. Iz pretekle literature je razvidno, da imajo tako tradicionalne kot tudi spletne žrtve v primerjavi z neudeleženimi večje težave na področju psihosocialnega delovanja, največje težave pa lahko pričakujemo pri dvojnih žrtvah. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev glede na njihove demografske in psihosocialne značilnosti ter značilnosti vedenja na spletu. Končni vzorec je zajemal 1980 učencev višjih razredov osnovne in srednje šole, ki prihajajo z 20 osnovnih in srednjih šol. Učenci so stari med 13 in 22 let. Glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja so bili razvrščeni v štiri skupine: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da se med tradicionalne in spletne žrtve uvršča več deklet kot fantov, a razlika ni statistično značilna. Med spletne žrtve se uvršča več srednješolcev kot osnovnošolcev. Spletne in tradicionalne žrtve poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe ter zaznane opore in o višji stopnji osamljenosti, višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij ter pogostejši uporabi Snapchata v primerjavi z neudeleženimi. Spletne žrtve nekoliko presenetljivo poročajo o najvišji stopnji samozaznane priljubljenosti, tradicionalne pa o najnižji. Če primerjamo tradicionalne in spletne žrtve lahko vidimo, da spletne žrtve poročajo o nekoliko boljšem psihosocialnem delovanju, hkrati pa o višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij in pogostejši uporabi Snapchata. Dvojne žrtve poročajo o najvišji stopnji osamljenosti in najvišjem času aktivne uporabe socialnih omrežij, ki je primerljiva s stopnjo, o kateri poročajo tradicionalne žrtve. Poleg tega poročajo o podobni stopnji splošne in socialne samopodobe, opore ter samozaznane priljubljenosti kot tradicionalne žrtve.
Ključne besede: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve, neudeleženi, spol, starost, splošna in socialna samopodoba, opora, samozaznana priljubljenost, osamljenost, čas na socialnih omrežjih, uporaba Snapchata.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1539; Prenosov: 165
Celotno besedilo (986,78 KB) |
6. Psihosocialne značilnosti udeležencev medvrstniškega nasilja glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenjaTina Pivec, 2018, magistrsko delo Opis: Izvajanje ali/in doživljanje nasilnega vedenja predstavlja eno izmed ključnih težav v mladostništvu. Iz literature je razvidno, da imajo posamezniki, ki izvajajo in/ali so deležni nasilnega vedenja, psihosocialne težave pogosteje kot njihovi normativni vrstniki. Za nasilneže so večinoma značilne eksternalizirane težave, za žrtve internalizirane, za nasilneže-žrtve pa tako eksternalizirane kot tudi internalizirane težave.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev medvrstniškega nasilja glede na njihove psihosocialne značilnosti in glede na vir poročanja. Prvotni vzorec je zajemal 1905 učencev iz 22 osnovnih šol v Sloveniji, ki so bili stari med 11 in 16 let. Učenci so bili razdeljeni glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja v tri podvzorce, ki so temeljili na metodi samoporočanja in/ali vrstniškega poročanja, in sicer v naslednje štiri skupine: nasilneži, žrtve, nasilnežižrtve in neudeleženi.
Rezultati so pokazali, da so fantje pogosteje umeščeni v skupini nasilnežev in nasilnežev-žrtev kot dekleta. Na podlagi rezultatov multivariatne analize variance sem ugotovila, da so nasilneži najstarejši, imajo najvišjo stopnjo priljubljenosti med vsemi skupinami, podobno visoko splošno in socialno samopodobo ter stopnjo prijateljskih odnosov kot neudeleženi in podobno nizko stopnjo nadzora jeze kot nasilneži-žrtve. Žrtve zaznavajo najnižjo oporo vrstnikov, imajo najnižjo splošno in socialno samopodobo, najnižjo stopnjo prijateljskih odnosov med vsemi skupinami ter podobno stopnjo priljubljenosti kot neudeleženi. Nasilneži-žrtve imajo najvišjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter zaznavajo najnižjo oporo učiteljev v primerjavi z vsemi skupinami. Neudeleženi učenci zaznavajo najvišjo oporo vrstnikov in učiteljev, imajo najnižjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter najvišjo stopnjo nadzora jeze med vsemi skupinami.
Ključne besede: nasilneži, žrtve, nasilneži-žrtve, neudeleženi, spol, starost, opora vrstnikov, opora učiteljev, splošna in socialna samopodoba, izražanje jeze, prijateljstvo, priljubljenost.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1605; Prenosov: 299
Celotno besedilo (1,36 MB) |
7. Zaznavanje in dojemanje barv : magistrsko deloLavra Smoljanović, 2018, magistrsko delo Opis: Barve spremljajo človeka skozi vso zgodovino in skozi vsa življenjska obdobja. V različnih obdobjih so bile tudi statusni simboli socialnih slojev ali mitoloških prepričanj. Barvne kombinacije, ki jih srečamo, nas čustveno nagovorijo, kajti dojemanje barve je vedno in izključno samo čutno doživetje. Različne barvne kombinacije lahko na nas delujejo prijetno, lahko pa nas pustijo hladne ali se nas celo neprijetno dotaknejo. To je bilo izhodišče za pisanje magistrskega dela. Z izbranimi dvanajstimi barvnimi odtenki in pripravljenim anketnim vprašalnikom sem opravila raziskavo o zaznavanju in dojemanju barv. V raziskavi je zajet vzorec populacije, ki zajema tako ženske kot moške različnih generacij. Iz raziskave je mogoče ugotoviti priljubljenost posameznih barv tako v materialnem, oblikovalskem, kot tudi duhovnem smislu. Rezultati raziskave so ovrednoteni in primerjani glede na starostna obdobja in spol udeležencev, saj se ti med seboj razlikujejo, narejena je tudi primerjava z raziskavami iz preteklosti.
Ključne besede: barve, zaznavanje barv, dojemanje barv, priljubljenost barv
Objavljeno v DKUM: 01.10.2018; Ogledov: 1623; Prenosov: 238
Celotno besedilo (4,95 MB) |
8. Motivacija slovenskih dijakov za pouk biologijeVida Lang, 2017, magistrsko delo Opis: Kakšna je motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije, kakšna mnenja in občutke imajo dijaki o pouku biologija, kaj menijo o pomembnosti znanja biologije in kam uvrščajo predmet biologija po priljubljenosti in zahtevnosti? V magistrskem delu smo iskali odgovore na zgoraj navedena vprašanja. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo statistično pomembne razlike v motivaciji in odnosu do predmeta med fanti in dekleti, med dijaki različnih letnikov in med dijaki iz različnih slovenskih regij. Na osnovi 625 rešenih spletnih vprašalnikov, ki smo jih pridobili od dijakov različnih srednjih šol iz različnih slovenskih regij, lahko izpeljemo ugotovitve. Z uporabo neparametričnih testov smo ugotovili, da pri motivaciji za pouk biologije obstajajo statistične razlike med spoloma, med dijaki različnih srednjih šol in med dijaki iz različnih regij. Pomembnejše statistične razlike smo ugotovili med dijaki 1. in 4. letnika. Dijake 1. letnika pogosteje bolj skrbi ocenjevanje znanja. Dijakom 4. letnika je snov, ki so se je naučili, pogosteje pomembnejša kakor pridobljena ocena. Pogosteje tudi menijo, da je znanje biologije pomembno za njihovo življenje in da jim bo to znanje pomagalo pri karieri. Faktorske analize so pokazale, da so slovenski dijaki svojo motivacijo za učenje predmeta biologija zasnovali v smislu petih faktorjev: notranja motivacija in osebni pomen, strah do ocenjevanje, samoučinkovitost pri ocenjevanju, karierna motivacija in odgovornost. Rezultati kažejo, da so dijaki biologijo uvrstili med najbolj priljubljeni, hkrati pa med zahtevnejši predmet.
Ključne besede: motivacija za učenje, pouk biologije, slovenski srednješolci, notranja motivacija, zunanja motivacija, osebni pomen, samoučinkovitost, strah, priljubljenost predmetov, zahtevnost predmetov.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 2074; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,93 MB) |
9. POZNAVANJE IN PRILJUBLJENOST KLASIČNE GLASBE MED UČENCI 2., 3., 4. IN 5. RAZREDOV DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLEJanja Polenik, 2016, diplomsko delo Opis: Klasična glasba je pomembna veja glasbene umetnosti v zgodovini ljudstva. Kot pomemben del je vključena tudi v Učni načrt za glasbeno vzgojo programa devetletne osnovne šole, kjer učiteljicam in učiteljem nudi ogromno možnosti, kako te vsebine približati učencem in v njih krepiti zavest do tovrstne glasbe. Ker smo zaznali, da je med ljudmi še vedno manj poznana, smo se odločili, da njeno poznavanje in priljubljenost proučimo med učenci razredne stopnje. V teoretičnem delu smo predstavili definicije, značilnosti klasične glasbe ter se dotaknili tudi teme, kako klasična glasba vpliva na razvoj otroka. Hkrati smo v njem predstavili kratek pregled zgodovine klasične glasbe (obdobja klasične glasbe, njihove značilnosti ter predstavnike), z upoštevanjem učnega načrta za glasbeno umetnost preučili vključevanje klasične glasbe v pouk glasbene umetnosti ter izvedli primerjavo učbeniških kompletov za glasbeno umetnost v 2., 3., 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole, avtoric Albince Pesek in Brede Oblak, s posebnim poudarkom na vsebini glasbenega programa (poslušalskih primerih), se pravi izboru skladb in skladateljev, ki se jih predvaja pri pouku glasbene umetnosti v določenem razredu. V empiričnem delu smo s pomočjo empirične raziskave (anketnega vprašalnika), s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja na vzorcu 145 učencev ugotovili, da klasična glasba ni tako zapostavljena, kot smo predvidevali na začetku. Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v poznavanju in priljubljenosti klasične glasbe med učenci glede na vzgojno izobraževalno-obdobje, glede na spol pa ne. Učenci 2. vzgojno- izobraževalnega obdobja jo zaradi več izkušenj in daljšega izobraževanja nekoliko bolje poznajo, učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, pa so na področju poznavanja še nekoliko neizkušeni, poznajo namreč zgolj tiste klasične in slovenske skladatelje ter skladbe, ki so se jih naučili (so jih obravnavali) oziroma jim jih je učiteljica omenila pri pouku glasbene umetnosti.
Ključne besede: Poznavanje, priljubljenost, klasična skladba, klasična glasba, klasični skladatelji, obdobja klasične glasbe.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 2183; Prenosov: 276
Celotno besedilo (2,79 MB) |
10. SOCIALNODINAMSKE ZNAČILNOSTI RAZREDA KOT DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJANika Lah, 2016, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje je star pojav, ki je pogost svetovni problem šol in v glavnem poteka znotraj razreda. Prav zato je osnovni namen tega magistrskega dela raziskati medvrstniško nasilje v kontekstu razreda. Podatki so bili pridobljeni v okviru širše raziskave o medvrstniškem nasilju, v kateri je, pod mentorstvom izr. prof. dr. Katje Košir in v sodelovanju z asist. Marino Horvat, sodelovalo sedem študentk podiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskavo smo izvajale na dvaindvajsetih osnovnih šolah od šestega do devetega razreda v Sloveniji in vključenih je bilo 2007 učencev iz 135 razredov. Izmed vprašalnikov, ki so bili vključeni v raziskavo, sem v svoji magistrski nalogi uporabila Vprašalnik medvrstniških odnosov – Lestvica medvrstniškega nasilja in Stališča do medvrstniškega nasilja, Samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja, Razredne deskriptivne norme, s strani vrstnikov zaznano priljubljenost (vrstniške nominacije) in demografsko spremenljivko, razred. Raziskovalne hipoteze sem preverjala z multiplo regresijsko analizo in korelacijskimi analizami. Rezultati kažejo, da injunktivna norma, operacionalizirana kot stališča učencev do medvrstniškega nasilja, pomembno napoveduje izvajanje medvrstniškega nasilja, medtem ko deskriptivna razredna norma odobravanja nasilja in samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja nista pomembna napovednika tega. Izkazalo se je tudi, da v razredih z višjo deskriptivno razredno normo odobravanja nasilja učenci, s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v večji meri izvajajo medvrstniško nasilje, kot v razredih z nižjo deskriptivno normo. Prav tako sem ugotovila, da na našem vzorcu učenci, ki so s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v povprečju poročajo o visoki stopnji samoučinkovitosti za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja v razredu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, razred, razredne norme, s strani vrstnikov zaznana priljubljenost, samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 2176; Prenosov: 211
Celotno besedilo (837,64 KB) |
