| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Didaktični vidiki priljubljenosti fizike v osnovni in srednji šoli
Ivan Gerlič, 2011, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: izobraževanje, fizika, IKT, priljubljenost, anketne raziskave
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1499; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

3.
ODNOS DIJAKOV DO SLOVENSKEGA JEZIKA
Iris Taferner, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo skupaj tvorita teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavamo pomen slovenskega jezika in pišemo o zgodovinskih dejstvih, ki pričajo o izvoru in razvoju slovenščine. Diplomsko delo temelji na proučevanju odnosa dijakov do maternega jezika, njihovem zanimanju za domač jezik, hkrati pa je poudarek tudi na tem, kakšno vlogo ima slovenščina v smislu narodne identitete, kot tudi, ali slovenščina med srednješolci velja za priljubljen učni predmet ali ne. V raziskavi smo se dotaknili tudi problematike vplivanja drugih kultur, torej kakšne poglede imajo dijaki na slovenski jezik v primerjavi s tujimi jeziki. Empirični del smo predstavili z grafičnimi in s tabelaričnimi prikazi rezultatov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki nam je razkril, da se dijaki zavedajo pomena maternega jezika. Naš vzorec so bili dijaki prvih in četrtih letnikov izobraževalnega programa gimnazija, farmacevtski tehnik in kemijski tehnik. Raziskava je razkrila mnenje srednješolcev o tem, kako doživljajo slovenski jezik, v kolikšni meri poznajo in spoštujejo njegovo zgodovino ter cenijo njegovo veljavo. Pokazala se je jezikovna ozaveščenost, ki teži k ohranitvi narodne zavednosti še danes, kajti slovenščina si je izborila svoje mesto tudi pri dijakih, pa čeprav njena priljubljenost v šoli ni postavljena najvišje na lestvici, saj jo večina dijakov dojema za posebno in pomembno za slovenski narod, ker ji je skozi stoletja uspelo obdržati živo rabo. Večina dijakov slovenščino v šoli doživlja kot zahteven jezik, za učenje obsežen, vendar hkrati radi spoznavajo materni jezik, njegovo jezikovno zapletenost in kulturo, iz česar sledi, da dijaki v povprečju kažejo pozitiven odnos do slovenskega jezika.
Ključne besede: dijaki, materni jezik, narodna zavest, tuji jeziki, odnos do jezika, priljubljenost slovenščine, težavnost, književni pouk, jezikovni pouk, izvor slovenščine
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 2891; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
PRILJUBLJENOST LIKOVNE VZGOJE V PETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Aljana Dominko, Maja Duh, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili splošne značilnosti likovne vzgoje v osnovni šoli, likovne tehnike in likovne materiale, učni načrt za likovno vzgojo, obseg likovne vzgoje ter organizacijo ure likovne vzgoje v osnovni šoli. Dotaknili smo se tudi vloge in pomena likovne vzgoje, dejavnikov likovne ustvarjalnosti, motivacije, načrtovanja pouka likovne vzgoje z vidika vzgojno-izobraževalnih ciljev, likovnega razvoja učencev v petem razredu ter vzgojno-izobraževalnih ciljev v petem razredu. Izvedli smo kvalitativno in kvantitativno raziskavo na podlagi anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 30 zaprtih vprašanj in so se nanašali na priljubljenost likovne vzgoje pri učencih petega razreda osnovne šole Podravske in Pomurske regije. Z raziskavo smo želeli preveriti priljubljenost likovne vzgoje pri petošolcih in na podlagi dobljenih rezultatov izboljšati manj priljubljena področja likovne vzgoje. V empiričnem delu diplomskega dela predstavljamo rezultate raziskave. Ugotovili smo, da je predmet likovna vzgoja pri učencih zelo priljubljen in da se pri izvajanju pouka njenega pomena ni zanemarjalo. Na drugi strani pa se kaže, da se pri izvajanju pouka pojavljajo pomanjkljivosti pri pokrivanju likovnih področij, pri organiziranju likovnih delavnic za učence in njihove starše ter prikazovanju likovnih reprodukcij. Menimo, da bo temu potrebno v prihodnosti posvetiti več pozornosti. Rezultati tudi kažejo na to, da sta likovni področji risanje in slikanje pri učencih najbolj priljubljeni, kar je verjetno pogojeno s tem, da sta ti dve likovni področji največkrat zastopani pri urah likovne vzgoje, iz česar lahko sklepamo, da učitelji ostalim likovnim področjem, kiparstvu, grafiki, prostorskemu oblikovanju, posvečajo premalo pozornosti. S premalo pozornosti in neupoštevanjem učnega načrta učitelji težje navdušijo učence tudi za ostala, prav tako zelo pomembna likovna področja.
Ključne besede: Likovna vzgoja, učenci petega razreda, priljubljenost likovne vzgoje, likovni materiali, likovne tehnike
Objavljeno: 16.07.2013; Ogledov: 1383; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

5.
Simpatije na barve v različnih življenskih obdobjih
Smiljan Tomažič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi, sem opravil anketo ''Simpatije na barve''. Anketa je bila opravljena v osnovni šoli, srednji poklicni šoli ter gimnaziji. Cilj diplomske naloge je bil ovrednotiti rezultate anket in jih primerjati z že opravljeno Trstenjakovo (1978) anketo ''Priljubljene in nepriljubljene barve''. Anketa je bila narejena na vzorcu 350 osnovnošolcev in dijakov. V diplomski nalogi so predstavljeni in ovrednoteni rezultati anket, ter le ti primerjani s Trstenjakovo (1978) anketo.
Ključne besede: Barva, priljubljenost barv, vrednotenje barv, anketa
Objavljeno: 18.10.2013; Ogledov: 1352; Prenosov: 94 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
MNENJE ŠTUDENTOV UNIVERZE V MARIBORU O POUKU BIOLOGIJE V SREDNJI ŠOLI
Mateja Lašič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mnenje študentov Univerze v Mariboru o pouku biologije v srednji šoli je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu predstavljamo pomen znanja biologije na družbo in posameznika, ter pomanjkanje interesa zanimanja za naravoslovje oz. biologijo, kar predstavlja poglavitno težavo v izobraževanju biologije v Sloveniji. Podrobneje predstavljamo odkritja številnih raziskovalcev, ki podajajo vzroke za upad zanimanja za biologijo in predstavljamo dejstva, zaradi katerih je v Sloveniji potrebno spremeniti in dodelati izobraževalni proces biologije. V empiričnem delu diplomskega dela, ki predstavlja jedro naloge, podrobneje predstavljamo mnenja o načinu poučevanja biologije v srednji šoli in predstavljamo povezave med posameznimi dejavniki. Predstavljamo osebne podatke anketirancev, vključno s podatki o njihovi naklonjenosti do področij, ki so povezane z biologijo; podatke o njihovem dosedanjem izobraževanju in izobrazbi njihovih staršev ter njihov socialno ekonomski položaj. Predstavljamo priljubljenost in zahtevnost posameznih šolskih predmetov, učne navade anketirancev in vzroke za priljubljenost oz. nepriljubljenost in zahtevnost oz. nezahtevnost, do posameznih šolskih predmetov. Predstavljamo notranjo motivacijo in individualni interes za učenje biologije, ter mnenje o načinu poučevanja biologije v srednji šoli. Ugotavljamo priljubljenost oz. nepriljubljenost in zahtevnost oz. nezahtevnost učnih vsebin ter podajamo nekaj predlogov za izboljšanje trenutnega izobraževalnega sistema biologije. V diplomskem delu ugotavljamo, da so anketiranci (predvsem fantje) nenaklonjeni aktivnostim, ki so povezane z biologijo, kljub temu, pa je predmet biologija v srednji šoli zelo priljubljen in hkrati tudi zahteven šolski predmet. V primerjavi z ostalimi naravoslovnimi predmeti (matematiko, kemijo in fiziko), je biologija najbolj priljubljen naravoslovni predmet, anketiranci pa ji namenijo tudi veliko časa za učenje, zaradi zanimivih učnih vsebin. Ugotavljamo, da anketiranci kažejo pozitivno notranjo motivacijo za učenje biologije, pozitiven individualni interes do biologije in pozitivno mnenje o načinu poučevanja biologije v srednji šoli. Ta odnos je še posebej izrazit pri anketirancih, ki prihajajo iz Savinjske regije. V raziskavi smo ugotovili, da si anketiranci pri pouku biologije želijo več življenjsko pomembnih snovi (npr.: kontracepcija, spolnost, razvoj otroka, motnje hranjenja idr.), samostojnega, praktičnega in laboratorijskega dela. Ugotavljamo, da izobrazba staršev ne vpliva na mnenje anketirancev o priljubljenosti in zahtevnosti biologije, hkrati pa smo prišli do zanimivih spoznanj, da sta priljubljenost in zahtevnost tako učnih vsebin, kot šolskih predmetov v tesni medsebojni povezavi. Bolj kot je predmet ali učna snov zahteven/-na, manj je priljubljen/-a ipd. Ugotavljamo, da ima velik vpliv na priljubljenost in zahtevnost biologije v srednji šoli, tudi zadnja zaključena ocena in število let pouka biologije v srednji šoli.
Ključne besede: biologija, dijaki, srednja šola, priljubljenost, zahtevnost, notranja motivacija, individualni interes, mnenje o poučevanju biologije, biološke učne vsebine.
Objavljeno: 23.07.2014; Ogledov: 1035; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (813,18 KB)

7.
POTREBA IN PRILJUBLJENOST PREDMETA NAUK O GLASBI V GLASBENIH ŠOLAH
Judita Ilenič, 2014, diplomsko delo

Opis: Pogosto se pojavlja vprašanje o potrebnosti teorije glasbe oziroma Nauka o glasbi v glasbenih šolah. A nujnost predmeta se kaže že iz zgodovinskega pregleda glasbenega šolstva na Slovenskem, saj je bil omenjeni predmet od samega začetka v predmetnikih glasbenih šol. Brez znanja teorije ni glasbene pismenosti. To je potrdila tudi raziskava, v kateri se učitelji instrumentalnega pouka zavedajo, da v okviru svojega pouka ne zmorejo poučevati še teorije glasbe. Tudi učenci se zavedajo, da je znanje iz teorije splošna izobrazba vsakega glasbenika in da jim pomaga pri igranju na instrument. Raziskava je zavrnila tudi znani stereotip o nepriljubljenosti predmeta, saj je pokazala, da večina učencev rada obiskuje pouk NOG, čeprav pri njem pogrešajo več povezovanja teorije s prakso in uporabo modernih učnih sredstev pri pouku. Manj priljubljeno je seveda dejstvo, da se je nekaterih stvari potrebno naučiti in jih vaditi, učenci pa priznavajo, da to počnejo samo pred ocenjevanjem. V raziskavi se problem predmeta pokaže še v neusklajenosti učnih načrtov, saj NOG v prvih treh razredih v snovi zaostaja za instrumentalnim poukom. Rešitev za večjo priljubljenost in boljšo uporabnost predmeta je v spremembi učnega načrta v prvih treh razredih predmeta NOG in v večji povezanosti teorije s prakso.
Ključne besede: teorija glasbe, nauk o glasbi (NOG), potreba in priljubljenost, zgodovina slovenskega glasbenega šolstva, učni načrt, glasbena šola.
Objavljeno: 02.10.2014; Ogledov: 916; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1023,85 KB)

8.
Petr Eben in njegov opus skladb za otroški zbor
Franja Kmetec, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Petr Eben in njegov opus skladb za otroški zbor je v teoretičnem delu predstavljeno življenje in delo Petra Ebna, njegova razmišljanja, njegove nagrade in seveda njegovo ustvarjanje. Prav tako v teoretičnem delu je povzet seznam njegovih del. Rastemo s pesmijo, pesem pa z nami je zbirka pesmi za otroški zbor skladatelja Petra Ebna. Vse pesmi omenjene zbirke je v slovenski jezik prepesnil Jože Humer. Celotna slovenska izdaja zajema več zbirk iz skladateljevega ustvarjalnega opusa za otroški zbor. Tukaj so združene zbirke Kaj vse doživiš v enem dnevu, Vesna prihaja, V travi, Radovedne pesmice in Tri jesenske pesmi. Sledi kratka predstavitev prevajalca pesmi v slovenski jezik Jožeta Humra in Otroškega pevskega zbora KUD-a Štefana Romiha Črešnjevec, ki je zbirko izvedel. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni pevke in pevci omenjenega zbora. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med njimi glede na spol in starost ter glede na obiskovanje glasbene šole. Ali se odgovori razlikujejo tudi glede na to, kako dolgo že pojejo v zboru, torej glede na pevski staž? Predvsem nas je zanimalo, kaj jim je bilo najbolj všeč in kaj jim je bilo najtežje pri pesmicah, ki so se jih učili skozi celotno pevsko sezono in jih na koncu predstavili s samostojnim koncertom. Vsa literatura, uporabljena pri izdelavi tega magistrskega dela, je v tujem jeziku: češčini, nemščini in angleščini; zato, upamo, bo ta naloga še dodatno doprinesla k boljšemu poznavanju v svetu dobro znanega skladatelja, kot je Petr Eben, tudi v Sloveniji.
Ključne besede: Petr Eben, otroški pevski zbor, V travi, Jože Humer, OPZ KUD-a Štefana Romiha Črešnjevec, priljubljenost pesmi, težavnost pesmi
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 1173; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

9.
ODNOS OSNOVNOŠOLCEV DO POUKA SLOVENŠČINE
Špela Lipošek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan pouk slovenščine v osnovni šoli in njegova priljubljenost med učenci. Diplomsko delo temelji na teoretičnih spoznanjih in izvedbi ankete, analize ter primerjave rezultatov z izsledki drugih raziskav. Namen raziskave v okviru diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odnos osnovnošolcev od 6. do 9. razreda izbrane osnovne šole do šolskega predmeta slovenščina, kako težaven se jim zdi, koliko učencev z veseljem obiskuje pouk slovenščine in kolikšnemu deležu učencev se zdijo učne ure in način poučevanja slovenščine zanimivi in raznoliki. Prav tako smo želeli raziskati, kako uspešni so učenci pri slovenščini, kako ocenjujejo zahtevnost in priljubljenost dveh osnovnih prvin pouka slovenščine – književnosti in jezika, različnih vrst preverjanja in ocenjevanja znanja, dejavnosti in vsebin pri pouku slovenščine (govorni nastopi, šolski spisi, slovnične vaje, učenje pesmi, obravnava književnih del, poezija, proza, dramatika …) ter kam na lestvico priljubljenosti učenci uvrščajo različne učne pripomočke in gradivo, ki jih uporablja njihov učitelj slovenščine. Zanimalo nas je, ali se pri pouku slovenščine učenci soočajo s težavami in katere so najpogostejše, koliko jih obiskuje dodatni oziroma dopolnilni pouk slovenščine ter koliko časa učenci posvetijo domačemu delu in učenju slovenščine ter pripravi na nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine v 6. in 9. razredu. Ugotoviti smo želeli tudi, kolikšnemu deležu učencev se zdi ocena pomembna in najti vzroke za to ter koliko učencev se zaveda pomena znanja, pridobljenega pri pouku slovenščine, za nadaljnji uspeh v življenju. S primerjavo podatkov smo pri anketnih vprašanjih, kjer se nam je to zdelo relevantno, preverili, ali se pojavljajo razlike med spoloma, starostjo in uspešnostjo učencev pri slovenščini. V empiričnem delu so tako predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov za učence. Rezultati so pokazali, da je predmet slovenščina med učenci srednje priljubljen, prav tako ga večina učencev ocenjuje kot srednje težavnega. Večina učencev rada obiskuje pouk slovenščine, učne ure pa se jim zdijo zanimive in raznolike. Ugotovili smo, da so učenci bolj naklonjeni književnemu kakor jezikovnemu pouku in ustnemu preverjanju in ocenjevanju znanja slovenščine v primerjavi s pisnim. Izkazalo se je, da večina anketiranih učencev med najtežje dejavnosti pri pouku slovenščine uvršča učenje pesmi na pamet, med najlažje pa govorne nastope, ki se jim zdijo tudi najbolj zanimivi. Nasprotno pa se učencem najmanj zanimiva zdi obravnava slovnice oziroma slovnične vaje. Analiza je pokazala, da se slaba tretjina učencev pri pouku slovenščine sooča s težavami, najpogostejše med njimi so težave z razumevanjem in učenjem slovnice. Večina anketirancev zavzema stališče, da je ocena pri slovenščini pomembna, saj veliko učencev slabo oceno vidi kot oviro na poti do vpisa na želeno srednjo šolo, prav tako pa se v veliki meri zavedajo, da je slovenščina naš materni jezik in ga je zato treba dobro poznati in pravilno uporabljati. Učenci cenijo pomen znanja, pridobljenega pri pouku slovenščine, ki je pomembno za nadaljnji uspeh v življenju, npr. pri nadaljnjem izobraževanju, opravljanju poklica, v komunikaciji in medosebnih odnosih ipd. Podatki ankete so pokazali, da le slaba tretjina učencev obiskuje dodatni ali dopolnilni pouk slovenščine, učenci pa domačemu delu in učenju slovenščine v povprečju namenijo 1−3 ure na teden; dobra četrtina učencev temu ne nameni nič časa. Med učnimi gradivi oziroma pripomočki, s katerimi se srečujejo pri pouku slovenščine, so učencem najbolj všeč sodobni učni pripomočki (računalnik ter avdio-vizualna sredstva), medtem ko so nenaklonjenost izkazali do tradicionalnih učnih pripomočkov in gradiv (grafoskop, delovni listi, plakat, delovni zvezek).
Ključne besede: pouk slovenščine, priljubljenost, težavnost, šolski predmeti, učenci, odnos, stališča, osnovna šola
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 1047; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

10.
PRILJUBLJENOST ŠPORTNIH BLAGOVNIH ZNAMK MED ŠPORTNIKI V SLOVENIJI
Aleksandar Veber, 2015, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, kjer se vse več ljudi ukvarja s športom tako v prostem času kot tudi profesionalno. Srečujemo se z raznolikimi športi, ob tem pa spoznavamo tudi različne blagovne znamke. Zaradi vse večje globalizacije - kulturnih izmenjav in trgovanja na globalni ravni - prihaja tudi v Sloveniji do uveljavljanja novih trendov na področju športa, nenazadnje se pojavljajo tudi različne nove oblike športov. Razvijanje in širjenje na področju športa pa posledično vpliva tudi na športne blagovne znamke, ki imajo ob vstopu na določen trg obsežno in vse večjo konkurenco. V Sloveniji se srečujemo s športnimi blagovnimi znamkami, ki veljajo za bolj prepoznavne in so na domačem trgu Slovenije uveljavljene že dlje časa. Sem sodijo znamke, kot so: Nike, Adidas, Puma. Poznamo pa tudi manj prepoznavne športne blagovne znamke, kot so Under Armour, Venum itd., katerih preboj na slovenski trg je uspel skupaj z določenim novim športom. Namen diplomskega seminarja je raziskati in predstaviti priljubljenost športnih blagovnih znamk med športniki v Sloveniji. Empirični del naloge smo podkrepili z anketo, s katero smo preverili priljubljenost blagovnih znamk med športniki v Sloveniji.
Ključne besede: blagovna znamka, športna blagovna znamka, priljubljenost športnih blagovnih znamk, oglaševanje športne blagovne znamke
Objavljeno: 30.03.2016; Ogledov: 523; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (748,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici