1. Izdelava fizičnega modela in digitalnega dvojčka transportne linije sodelovalnega delovnega mestaErik Novak, 2025, magistrsko delo Opis: Integracija med fizičnimi in digitalnimi sistemi je dandanes ključnega pomena za učinkovito in prilagodljivo delovanje sodobne industrije in je temelj Industrije 4.0. Eno izmed osnovnih načel Industrije 5.0 pa je tudi varno sodelovanje človeka in robota, prizadeva pa si tudi za optimizacijo proizvodnih procesov. Zaključno delo predstavlja izdelavo fizičnega modela pomanjšane transportne linije, z namenom simulacije realnega delovnega mesta. Hkrati je prikazana tudi izdelava digitalnega dvojčka, ki omogoča spremljanje in interakcijo s fizičnim modelom v realnem času. Z izdelanim digitalnim dvojčkom lahko testiramo različne scenarije brez tveganja, s tem vidimo odziv sistema na spremembe, pridobljene rezultate pa nato analiziramo. Ključne besede: Transportna linija, Industrija 4.0/5.0, digitalni dvojček, sodelovalno delovno mesto, avtomatizacija, simulacija procesov, prilagodljivost sistema Objavljeno v DKUM: 27.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (3,68 MB) |
2. Psihološki dejavniki uspeha v podjetništvuMaša Mori, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava pomen psiholoških dejavnikov pri uspehu podjetnikov. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti podjetništva v povezavi s psihologijo ter psihološki dejavniki, ki jih literatura najpogosteje povezuje z uspehom, kot so samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres ter ciljna usmerjenost. Teorija poudarja, da omenjene lastnosti podjetniku omogočajo premagovanje izzivov, sprejemanje odločitev v negotovih razmerah in doseganje dolgoročnih ciljev. V empiričnem delu naloge so bili rezultati pridobljeni z anketo med podjetniki. Analiza je pokazala, da podjetniki največji pomen pripisujejo vztrajnosti, samozavesti in prilagodljivosti. Manjšo vlogo imajo naklonjenost k tveganju in notranji nadzor, kar nakazuje, da podjetniki uspeha ne povezujejo neposredno s tveganjem, temveč s premišljenostjo in osebno stabilnostjo. V odprtih vprašanjih so kot pomemben dejavnik pogosto izpostavili tudi komunikacijo, ki je v literaturi redkeje obravnavana, a se v praksi kaže kot bistvena za uspešno podjetniško delovanje. Raziskava tako potrjuje, da imajo psihološki dejavniki pomembno vlogo pri uspehu podjetnikov. Rezultati ponujajo praktične usmeritve za razvoj ključnih osebnostnih lastnosti ter odpirajo prostor za nadaljnje raziskave, ki bi še bolj povezale teoretična spoznanja in prakso. Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, psihološki dejavniki uspeha, samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres, ciljna usmerjenost Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,77 MB) |
3. Strategije in pristopi večanja odpornosti in prožnosti oskrbovalnih verig2025 Opis: Visokošolski učbenik "Strategije in pristopi večanja odpornosti in prožnosti oskrbovalnih verig" je celovit vodnik, namenjen podpiranju večanja odpornosti pri oskrbi in izboljšavam znotraj logstičnih procesov. Poudarek je na modernih pristopih in konceptih večanja odpornosti, strategijah za nabavo, distribucijo, oceni ergonomskega okolja in izobraževanju o soodvisnosti posameznih členov oskrbovalne verige s sočasnim povečevanjem dodane vrenosti in produktivnosti zaradi večje odpornosti in prilagodljivosti v logističnih podjetjih. Interdisciplinarni pristop združuje znanja iz več področij –management, logistika, distribucija, ergonomija, nabava in delo z ljudmi Bralci so opremljeni s praktičnimi znanji in veščinami za izboljšanje odpornosti in prilagodljivosti posameznih procesov. Učbenik pokriva teme, kot so: Strategije za oskrbovalno verigo in povečanje odpornosti; 2) Mestna logistika; 3) Večanje zavedanja o pomeni oskrbovalnih verig; 4) Strateški nabavi; 5) Pametni distribuciji in 6) Ergonomiji na delovnem mestu v logistiki. Celotna vsebina je usmerjena v krepitev kompetenc za odpornost, ki so ključne za zeleni in digitalni prehod logističnih podjetij in močnejše gospodarstvo EU temelječe na odpornih oskrbovalnih verigah. Ključne besede: odporne oskrbovalne verige, prilagodljivost, interdisciplinarna znanja, zeleni in digitalni prehod, strateška nabava, mestna logistika, ergonomija Objavljeno v DKUM: 11.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (6,31 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Značilnosti stila vodenja v kontekstu prenosa podjetjaNejc Sovič, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava značilnosti različnih stilov vodenja v kontekstu prenosa podjetja in kako lahko različni stili pomagajo ali otežijo prenos podjetja iz ene generacije na drugo. Cilj naloge je izvedeti, kako lahko stili vodenja pripomorejo, da bo proces potekal čim bolj gladko, brez večjih zapletov, kakšne težave se lahko pojavijo med postopkom in kako pripraviti bodočo vodjo na sam prevzem podjetja, da bo podjetje še naprej rastlo in se razvijalo. V prvem delu naloge predstavljamo teoretični okvir vodenja, kjer smo opredelili ključne pojme, sloge vodenja in dejavnike, ki vplivajo na uspešen način vodenja. Poudarili smo primerjavo različnih stilov vodenja, kot so avtokratski, demokratični, transformacijski, transakcijski in birokratični in kako ti slogi vplivajo na prenos podjetja. Osrednji del naloge se navezuje na vodenje v kontekstu prenosa podjetja, kjer se osredotočamo predvsem na to, kako stil vodenja vpliva na proces prenosa, kako je potrebno naslednike pripraviti na prevzem podjetja in primerjavo, kako vodijo starejše in kako nove, mlade vodje. V tem delu obravnavamo tudi, do kakšnih sprememb pride v organizacijski kulturi po prenosu in analiziramo uspešne prenose. V empiričnem delu naloge smo izvedli sekundarno raziskavo, v kateri smo zbrali 32 naključno izbranih podjetij v Sloveniji, ki so prestali proces prenosa. Nato smo naredili analizo, koliko podjetij je po prenosu propadlo oziroma zašlo v finančne težave in koliko jih je obstalo in nemoteno poslovalo naprej. Ugotovili smo, kateri stil vodenja so v podjetjih v času prenosa uporabljali, da smo analizirali, kateri stil je bil najbolj učinkovit in kateri najmanj. Proučili smo njihov tržni delež in če se je le-ta po procesu prenosa povečal, zmanjšal ali ostal enak. V zaključnem delu smo predstavili ključna spoznanja in napisali ugotovitve same diplomske naloge, ki poudarjajo, da je proces uspešnega prenosa zelo povezan s stilom vodenja in pravočasno pripravo naslednika na sam proces. Ugotovili smo, kateri stil vodenja najbolje vpliva na proces prenosa in kateri najmanj, kako dolgo in kako morajo potekati priprave naslednika na sam proces in kako se vodenje razlikuje med starejšo in mlajšo generacijo vodij. Ovrednotili smo zastavljene hipoteze in ugotovili, kako sam stil vodenja vpliva na prenosa podjetja. Na koncu smo izpostavili odprt problem, ki bi ga bilo potrebno dodatno raziskati in proučiti. Ključne besede: vodenje, stili vodenja, prenos podjetja, naslednik, vpliv vodenja, prilagodljivost vodij, družinska podjetja, podjetje. Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 85
Celotno besedilo (886,52 KB) |
5. Analiza elementov standardiziranega sistema managementa inoviranjaAndrija Milić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo elementov standardiziranega sistema vodenja inovacij, predvsem v kontekstu uporabe standarda SIST EN ISO 56002:2021. Raziskava se ukvarja z vprašanjem, kako standardi ISO in struktura na visoki ravni (HLS) vplivajo na učinkovitost upravljanja inovacij v sodobnih organizacijah. Ključni cilji dela so bili pregled znanstvene in strokovne literature, analiza ključnih elementov sistema upravljanja inovacij, identifikacija pristopov upravljanja inovacij v podjetjih in oblikovanje praktičnih smernic za izboljšanje inovacijskih procesov. Raziskava poudarja, da je inovativnost temeljni dejavnik trajnostne rasti, konkurenčnosti in družbenega razvoja organizacij. Z metodo vsebinske analize, študij primerov ter analize in sinteze je bilo ugotovljeno, da sistemsko uvajanje standarda SIST EN ISO 56002:2021 prispeva k večji vpetosti inovacij v strateške cilje podjetja, kar ima za posledico izboljšanje konkurenčno prednost na trgu. Poleg tega prispevek izpostavlja pomen inovacijske kulture, strateške naravnanosti, prilagodljivosti in sistemskega pristopa za uspešno izvajanje inovacijskih strategij. V zaključku raziskave je predlagano nadaljnje raziskovanje možnosti za izboljšanje inovativnih sposobnosti podjetij s pomočjo standardiziranih sistemov za upravljanje inovacij. Ključne besede: management inovacij, SIST EN ISO 56002:2021, struktura visoke ravni, inovacijski procesi, sistematično uvajanje, konkurenčna prednost, trajnostni razvoj, prilagodljivost, strateško usmerjanje, kultura inovacij, standardizacija, upravljanje inovacij Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,93 MB) |
6. Vpliv internega marketinga na sposobnost zaposlenih za agilnostGaja Šimić, 2024, magistrsko delo Opis: Sposobnost hitrega prilagajanja spreminjajočim se tržnim razmeram in negotovostim je v sodobnem času postala bistvena konkurenčna prednost organizacij. Za učinkovito odzivanje na nepredvidene situacije je nujna agilnost, tako na ravni organizacije kot na ravni zaposlenih. Agilnost ne predstavlja zgolj metodologije, temveč povzema celotno miselnost o načinu vedenja in procesih odločanja, ki se dogajajo znotraj organizacije. Ključne značilnosti agilnosti vključujejo prilagodljivost, proaktivnost in odpornost na spremembe, ki imajo pomembne koristi tako za zaposlene kot tudi organizacijo samo. Interne marketinške strategije igrajo ključno vlogo pri spodbujanju te agilnosti, saj zaposlene obravnavajo kot interne odjemalce. Glavne aktivnosti internega marketinga se osredotočajo na spodbujanje motivacije in internega komuniciranja, izvajanje internih tržnih raziskav in nenehno usposabljanje, ki skupaj ustvarjajo podporno okolje za vzpostavitev agilnega vedenja. V magistrskem delu smo podrobneje opredelili posamezne dimenzije preučevanih konceptov in obravnavali, kakšen vpliv ima interni marketing na sposobnost zaposlenih za agilnost. Pri tem je pomembno upoštevati, da respondenti največjo vrednost internega marketinga zaznavajo v jasnem zaznavanju podobe blagovne znamke, usklajenih sporočilih, ki jih prejemajo v okviru delovnega mesta ter v organizacijskih prizadevanjih za usposabljanje zaposlenih. V okviru agilnosti pa povprečno najvišje strinjanje izkazujejo na področju iskanja priložnosti za izboljšave pri delu in pri iskanju učinkovitejših načinov za opravljanje svojega dela. Nadaljnje raziskave, ki smo jih izvedli, so pokazale, da interni marketing pozitivno vpliva na vse obravnavane dimenzije agilnosti. Na podlagi podatkov pridobljenih v magistrskem delu, lahko trdimo, da imajo zaposleni v organizacijah, ki izvajajo strategije internega marketinga, večjo verjetnost, da bodo razvili proaktivno vedenje, se hitro prilagodili različnim situacijam ter postali odporni na nenadne spremembe in stresne okoliščine. Te ugotovitve poudarjajo pomen internega marketinga pri oblikovanju agilne delovne sile. Ključne besede: interni marketing, agilnost, proaktivnost, prilagodljivost, odpornost na spremembe Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 24; Prenosov: 51
Celotno besedilo (3,01 MB) |
7. Generacijske razlike v podjetniškem vedenju po pandemiji covid-19 v slovenijiPia Dobršek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje razlik v podjetniškem vedenju med generacijami podjetnikov v Sloveniji, še posebej v obdobju po pandemiji COVID-19. Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike v podjetniškem vedenju med generacijami, ki vplivajo na prilagajanje tržnim razmeram po pandemiji. Poudarek je na spoznavanju edinstvenih pristopov, ki jih vsaka generacija prinaša, oblikovanih glede na izkušnje, vzgojo in sociokulturne kontekste. Kljub razlikam v pristopih se raznolikost generacijskih perspektiv lahko izkaže za gonilno silo inovativnosti ter konkurenčnosti.
Raziskava izpostavlja pomembnost razumevanja generacijskih razlik pri razvoju strategij za spodbujanje podjetništva v Sloveniji. Pandemija COVID-19 je predstavljala izzive, a so se slovenska podjetja uspela prilagoditi novim razmeram, izboljšati digitalne ponudbe in raziskati nove trge. Generacijske razlike so se izkazale kot izziv, zato so prilagoditve programov in politik nujne.
Vpliv generacijskega podjetniškega vedenja na razvoj podjetniških projektov po pandemiji kaže, da lahko različne generacije prispevajo k inovacijam, stabilnosti in dolgoročni rasti. Izobraževanje ima ključno vlogo pri razvoju podjetniških kompetenc generacij podjetnikov, pri čemer so prilagojene strategije in dostopnost ključnega pomena. Nenehna potreba po učenju in prilagajanju novim trendom izpostavlja ključne elemente za uspešno podjetništvo v Sloveniji. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju generacijskih dinamik ter omogoča razvoj ciljno usmerjenih strategij in politik za spodbujanje podjetništva, ki lahko okrepijo konkurenčnost in odpornost slovenskega gospodarstva, ključnega pomena za trajnostno gospodarsko rast države. Ključne besede: podjetništvo, generacije, pandemija COVID-19, prilagodljivost in inovativnost, rast in razvoj podjetništva v Sloveniji Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 312; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,71 MB) |
8. Odpornost družinskih podjetij v času krizeAnže Slodej, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga raziskuje dejavnike odpornosti družinskih podjetij v obdobju krize, pri čemer se osredotoča na vpliv nasledstva in inovacij ter prilagodljivosti. Rezultati raziskave jasno kažejo, da kljub pomembnosti nasledstva za kontinuiteto družinskega podjetja, ta dejavnik sam po sebi nima izjemnega vpliva na njegovo odpornost v času krize. Nasprotno pa se izkaže, da imajo inovacije ključno vlogo pri izboljšanju odpornosti družinskih podjetij v spremenljivih gospodarskih okoliščinah. S poglobljenim intervjujem z vodstvom in analizo strategij, ki ga je podjetje uporabilo za premagovanje kriz, je jasno razvidno, da inovativno razmišljanje, agilnost in prilagodljivost močno prispevajo k uspešnemu obvladovanju negotovosti in prehodu skozi krizne dogodke. Poudariti je treba tudi, da so družinska podjetja, v primerjavi z nedružinskimi, izkazala večjo prilagodljivost v času kriznih razmer. V sklepni analizi ugotavljamo, da čeprav ostaja nasledstvo ključni dejavnik za dolgoročno trajnost družinskega podjetja, sta inovacije in prilagodljivost tisti, ki izstopata kot ključno orodje za ohranjanje in povečanje odpornosti v obdobjih gospodarskih kriz. To se še posebej izkazuje v primerjavi med družinskimi in nedružinskimi podjetji, pri čemer se družinska podjetja izkažejo kot bolj prilagodljiva ter bolje pripravljena na spopadanje z izzivi spreminjajočega se okolja. Ključne besede: Odpornost, družinska podjetja, kriza, upravljanje kriznih situacij, prilagodljivost, načrtovanje nasledstva. Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 504; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,12 MB) |
9. Doživljanje izgube po možganski poškodbiEma Rojnik, 2021, magistrsko delo Opis: Možganska poškodba predstavlja pomemben dogodek v posameznikovem življenju, saj vpliva na vsa področja njegovega delovanja, posledice pa so lahko obsežne in dolgotrajne. Po poškodbi se pacient in njegova okolica srečujeta z velikimi spremembami ter izgubami predhodnih lastnosti in sposobnosti. V raziskavi smo proučili odnose med lastnostmi posameznika in možganske poškodbe (starostjo, spolom, stopnjo dosežene izobrazbe, časom, pretečenim od poškodbe) ter posledicami možganske poškodbe (subjektivnimi občutki izgube, prilagodljivostjo, samozavedanjem, simptomi depresije, simptomi anksioznosti, samospoštovanjem). Vključili smo 22 udeležencev (13 moških, devet žensk), starih med 32 in 68 let, ki so doživeli možgansko poškodbo in so vključeni v program rehabilitacije. S pomočjo različnih vprašalnikov smo ugotovili, da se pri udeležencih kaže pozitivno psihološko doživljanje brez večjih težav. Zaključujemo, da se pri posameznikih več let po možganski poškodbi kažejo nizka izraženost občutkov izgube, zmerna prilagodljivost, nizka izraženost simptomov depresije in anksioznosti ter zmerno do visoko samospoštovanje. Podskupine udeležencev (glede na spol, starost, čas, stopnjo dosežene izobrazbe, čas, pretečen od poškodbe) se na področju psiholoških posledic možganske poškodbe ne razlikujejo pomembno. V prihodnje predlagamo več raziskav na področju doživljanja po možganski poškodbi v slovenskem okolju. Slednje bi lahko pripomoglo k izdelavi priporočil za posameznike, ki se s tovrstno situacijo soočajo, saj takšne smernice še niso oblikovane. Ključne besede: možganska poškodba, doživljanje izgube, prilagodljivost Objavljeno v DKUM: 12.04.2021; Ogledov: 1014; Prenosov: 135
Celotno besedilo (729,64 KB) |
10. Fleksibilnost robotskih sistemov : magistrsko deloStašo Frlež, 2019, magistrsko delo Opis: V nalogi so predstavljeni principi zasnove prilagodljivih robotskih sistemov. Opisani so posamezni sektorji, v vsakem pa je podrobneje prikazano, na kaj moramo biti pozorni, če želimo doseči prilagodljivost sistema. Opisani so idejni načini in nekatere izmed možnosti, katerim je med snovanjem nekega sistema smiselno dodati nekoliko večji poudarek. V nalogi je predstavljeno tudi, kako bi lahko tovrstni sistemi vplivali na tovarne prihodnosti in kako takšni sistemi vplivajo na kvaliteto izdelave. Ključne besede: Fleksibilnost, prilagodljivost, rekonfigurabilnost, robotski sistemi, robotski manipulator Objavljeno v DKUM: 20.06.2019; Ogledov: 1202; Prenosov: 150
Celotno besedilo (2,79 MB) |