| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena mobilnih izvajalcev dodatne strokovne pomoči glede izvajanja prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami v redni osnovni šoli : magistrsko delo
Martin Pobežin, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen našega magistrskega dela je bil preučiti, kako mobilni izvajalci dodatne strokovne pomoči ocenjujejo upoštevanje in izvajanje prilagoditev s strani strokovnih delavcev na rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu smo razvili temeljit pregled možnih prilagoditev za različne skupine otrok s posebnimi potrebami, predstavili možne ovire pri izpolnjevanju potrebnih prilagoditev ter razložili vlogo posameznih šolskih strokovnih delavcev, staršev in otrok. V sklopu empiričnega dela smo opravili kvalitativno raziskavo na podlagi intervjujev z devetimi mobilnimi izvajalci dodatne strokovne pomoči, ki delujejo na dvanajstih različnih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so prostorske prilagoditve in prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja v večinski meri upoštevane. Za sledenje kurikularnim in didaktičnim prilagoditvam učiteljem pogosto primanjkuje znanja, ovira jih tudi preobremenjenost. Največje skrbi vzbuja visoka osredotočenost na učni uspeh in nizka pozornost socialnim prilagoditvam na drugi strani. Namreč, učitelji so manj pozorni na počutje otrok s posebnimi potrebami, prav tako v nizki meri spodbujajo medvrstniške odnose. Zaznali smo redno sodelovanje ožjih članov strokovne skupine in tudi vključenost staršev, ki pa se na žalost pogosto postavijo v pasivno vlogo. Vprašani izražajo višje upoštevanje prilagoditev pri razrednih učiteljih kot pa pri predmetnih. Identificirane so predvsem potrebe po manjših oddelkih, več kadra in dodatnem izobraževanju zaposlenih.
Ključne besede: posebne potrebe, prilagoditve, učitelji, dodatna strokovna pomoč, individualizirani program
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

2.
Prilagoditve šolskih knjižnic za učence s težavami pri branju : magistrsko delo
Sebastjan Bračič, 2024, magistrsko delo

Opis: Šolska knjižnica predstavlja pomemben del šolskega okolja. Z razumevanjem delovanja šolske knjižnice in težav, ki jih imajo šolski knjižničarji, bolje razumemo tudi potrebe učencev, ki jo obiskujejo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na prilagoditve šolskih knjižnic za učence s težavami pri branju. Zanimala nas je predvsem perspektiva šolskih knjižničarjev glede prilagoditev šolskih knjižnic za učence, ki imajo težave pri branju. V teoretičnem delu naloge smo opredelili motnje branja in pisanja, skupine učencev s težavami pri branju, šolsko knjižnico, zakonodajno podlago in gradivo, ki je lahko v pomoč učencem s težavami pri branju. Za potrebe empiričnega dela naloge smo v mesecu oktobru in novembru 2023 izvedli raziskavo med 92 šolskimi knjižničarji slovenskih osnovnih šol. Izsledki raziskave kažejo na to, da šolske knjižnice izvajajo prilagoditve za učence s težavami pri branju, da je prilagojenega gradiva v knjižnicah anketiranih premalo, da se anketirani ne čutijo dovolj kompetentne za delo z učenci s težavami in da sodelovanje med učitelji in šolskimi knjižničarji poteka učinkovito.
Ključne besede: šolska knjižnica, motnje branja, prilagoditve, šolski knjižničarji
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 257; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

3.
Specifika pedagoškega dela v slovenskih bolnišničnih šolah : magistrsko delo
Sara Urankar, 2023, magistrsko delo

Opis: Vključenost v bolnišnično šolo in neposredno delo daje učencem, ki so na zdravljenju v bolnišnici, oporo pri soočenju z boleznijo in vliva upanje. Avtonomija pedagoškega dela je v tem primeru podrejena pogojem dela v bolnišnici in zdravljenju. Zaradi specifike dela je potrebna ustrezna opremljenost pedagoškega kadra s strokovnimi znanji in določenimi karakteristikami. Kljub temu da bolnišnični učitelji predstavljajo majhen del vzgojno izobraževalnega sistema, so pri zdravljenju otroka nepogrešljivi. Magistrsko delo v ospredje postavlja pomembnost pedagoškega dela z učenci, ki so na zdravljenju v bolnišnici, osvetljuje vlogo bolnišničnih pedagogov in raziskuje njihovo delovno obremenjenost. V sklopu teoretičnih izhodišč so predstavljene posebnosti izvedbe in prilagoditve pedagoškega procesa ter ustreznost pedagoškega kadra v bolnišnični šoli. Empirični del zajema analizo rezultatov raziskave mnenja slovenskih bolnišničnih učiteljev o pedagoškem delu v bolnišnični šoli, kompetencah potrebnih za opravljanje dela s hospitaliziranimi učenci, obremenjenosti in motivaciji pri njihovem delu. S pomočjo kvantitativne raziskave je bilo ugotovljeno, da prihaja do razlik v obravnavanih vsebinah glede na čas hospitalizacije učencev. Pri svojem delu se bolnišnični učitelji opirajo na različna didaktična sredstva, svojo strokovnost pa podkrepijo s samoiniciativnim dodatnim izobraževanjem. Čeprav jim opravljanje dela predstavlja obremenitev in izziv, pri opravljanju svojega dela najdejo notranjo motivacijo.
Ključne besede: bolnišnična šola, vloga bolnišničnega učitelja, pedagoško delo z učenci na zdravljenju, prilagoditve pedagoškega procesa, otrok z dolgotrajno boleznijo
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 262; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Vloga vzgojitelja pri zagotavljanju zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Bojana Dajčman, 2023, magistrsko delo

Opis: Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami se otroku in družini nudi multidisciplinarna pomoč, kar pomeni sodelovanje različnih strokovnjakov za zgodnjo intervencijo otroka v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo, ki temelji na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17) in je v uporabi od 1. 1. 2019, opredelili smo cilje in načela zgodnje obravnave, izvajalce zgodnje obravnave ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo razložili vlogo strokovne skupine vrtca, individualiziran program, dodatno strokovno pomoč in opisali prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med 304 strokovnimi delavci, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev v Sloveniji. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni, in jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji lastno kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami v povprečju ocenjujejo kot dobro, da večina vzgojiteljev prepozna otrokova odstopanja v razvoju, da več kot polovica anketirancev neustrezno ravna v postopkih odkrivanja razvojnih odstopanj, da se vzgojitelji v povprečju počutijo niti usposobljene niti neusposobljene za pripravo individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami kot tudi za izvajanje prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, za pripravo individualiziranega programa so po samooceni bolj usposobljeni anketiranci z višjo izobrazbo. Svojo usposobljenost za izvajanje prilagoditev ocenjujejo podobno ne glede na število let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju. Večina anketirancev pri vsakodnevnem delu upošteva prilagoditve iz individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Največ vzgojiteljev sodeluje z izvajalci dodatne strokovne pomoči in svetovalnimi delavci, prav tako jih največ meni, da s sodelovanjem s svetovalnimi delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči dobijo dovolj informacij za uspešno delo z otrokom s posebnimi potrebami. Strokovni delavci s starši otrok s posebnimi potrebami najpogosteje sodelujejo tako, da si izmenjujejo informacije o otroku, se srečujejo na pogovornih urah, roditeljskih sestankih, delavnicah in timskih sestankih. Večina anketirancev meni, da tekom študija ne dobijo dovolj znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoje kompetence v večji meri nadgrajujejo z izobraževanji, delavnicami, s sodelovanjem s specialnimi pedagogi, v manjši meri navajajo strokovno literaturo in mentorstvo s strani izkušenega vzgojitelja. Delo z otroki s posebnimi potrebami večini anketirancev predstavlja obremenitev.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj, individualiziran program, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 465; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1001,73 KB)

5.
Sodobna tehnologija pri prilagajanju likovne umetnosti slepim in slabovidnim osebam v muzejih in galerijah : magistrsko delo
Lea Matko, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Najprej smo v nalogi opredelili področje slepih in slabovidnih. Ob spoznavanju sveta slepih in slabovidnih smo največji del besedila posvetili spoznavanju različnih načinov prilagajanja umetnosti tej ranljivi skupini znotraj muzejev in galerij. Zanimalo nas je predvsem prilagajanje plastik in eksponatov. Sledila je opredelitev 3D tehnologij, ki smo jih pri izdelavi praktičnega izdelka uporabljali tudi sami. Spoznali smo se s terminologijo, različnimi tehnologijami in materiali 3D tehnologij. Posvetili smo se prilagoditvam v muzejih in galerijah izdelanih s pomočjo 3D tiska. V nadaljevanju smo se dotaknili področja, kjer se umetnost in 3D tehnologija stikata. V zadnjem delu teoretičnega dela smo predstavili vsa dela simpozija Forma viva Maribor. V praktičnem delo smo natančno opisali postopke uporabe posameznih 3D tehnologij. V začetku je bil to 3D skener. Po postopku računalniške obdelave smo se posvetili uporabi 3D tiskalnika. Zapisali smo postopek post obdelave tiskanih replik, ki smo jih skupaj s slepimi in slabovidnimi tudi preizkusili. Preizkusi kažejo, da je takšen način prilagajanja tovrstnih umetnin učinkovit in praktičen.
Ključne besede: prilagoditve v muzejih in galerijah, slepi in slabovidni, Forma viva Maribor, 3D tehnologije
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

6.
Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli : magistrsko delo
Nina Prosenjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo, ki nosi naslov Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli, sestavljata povezujoča se dela, teoretični in empirični. V prvem se sprva nahaja nekaj osnovnih informacij o bolezni, opisani so tehnološki pripomočki za njeno vodenje, pomen športa in zdrave prehrane ter napotki o tem, kaj narediti v primeru nujnih situacij, ki se lahko pojavijo tudi v obdobju, ko se otrok nahaja v šoli. Največji delež vsebine je posvečen informiranju o otrocih, učencih s sladkorno boleznijo tipa 1 (SBT1). Predstavljeno je soočanje s SBT1 in čustveno doživljanje. Vključene so informacije o tem, zakaj kronične bolezni, v skupino katerih uvrščamo diabetes, predstavljajo veliko psihološko breme za otroka. Dotaknemo se vloge družine ter vzgoje otroka s SBT1. Sledi, glede na naslov naloge ter smer študija, ključni del, v katerem lahko koristne informacije o izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa za otroke s SBT1 najdejo predvsem učitelji, pa tudi starši. Pišemo o učencih SBT1 v šoli, o psihofizičnih, kognitivnih in socialnih vidikih, opredeljene so zakonske ureditve in s tem pravice otrok s SBT1, ter postopek pridobitve odločbe in začasnega spremljevalca. Empirični del temelji na študiji primera, ki vključuje tretješolko s SBT1, ki sem jo letošnje šolsko leto spremljala v šoli. Interpretirani so rezultati, pridobljeni s pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli z razredničarko, učenkino mamo, svetovalno delavko, učenko ter zdravnico specialistko pediatrične diabetologije. Opisane so tudi ugotovitve opazovanja deklice v času pedagoškega procesa s pomočjo protokola. Namen magistrske naloge je torej predstaviti, kako poteka pedagoško delo z otrokom s SBT1 na razredni stopnji in njegovo vključevanje v socialno skupnost ter orisati izzive, s katerimi se soočajo učitelji, drugi delavci šole, starši in otrok sam.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, sladkorna bolezen tipa 1, šola, sodelovanje, prilagoditve
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 893; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

7.
Stališča visokošolskih profesorjev do vključevanja študentov s posebnimi potrebami in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu : magistrsko delo
Gregor Lešnjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Število študentov s PP se v Sloveniji povečuje. To kažejo podatki, pridobljeni s strani Univerz v Mariboru in Ljubljani. V Mariboru se je med leti 2016 in 2020 število študentov s PP povečalo za več kot 188 %, v Ljubljani pa za več kot 124 %. S tem se povečuje potreba profesorjev po dodatnem znanju s področja PP. S pomočjo prilagojenega vprašalnika smo opravili raziskavo med visokošolskimi profesorji na petih fakultetah Univerze v Mariboru. Raziskovali smo razlike v stališčih visokošolskih profesorjev glede na njihov spol, študijski program in njihovo vključenost v usposabljanje s področja PP in izvajanja prilagoditev. Ugotovili smo, da imajo visokošolski profesorji pozitivna stališča do vključevanja študentov s PP in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu. Raziskava je pokazala statistično značilne razlike med profesoricami in profesorji v stališčih do vključevanja, uspešnosti in zagotavljanja prilagoditev. Profesorji na naravoslovnih študijskih programih gojijo bolj negativna stališča do študentov s PP kot profesorji na družboslovnih programih. Raziskava je pokazala pomembnost dodatnega usposabljanja s področja PP. Tisti, ki se niso dodatno usposabljali, so se namreč statistično značilno bolj strinjali s tem, da študenti s PP ovirajo vzgojno-izobraževalno delo v predavalnici. Rezultati raziskave kažejo, da se morajo visokošolski profesorji nenehno izobraževati na področju PP.
Ključne besede: študenti s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, stališča, prilagoditve.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 499; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

8.
Didaktični pristopi učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki poučujejo otroke s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah : magistrsko delo
Katja Brumen, 2022, magistrsko delo

Opis: V slovenskih osnovnih šolah se učitelji vsakodnevno srečujejo z raznolikimi učenci, pri katerih zaradi razlik v potrebah, sposobnostih in željah prihaja do procesa inkluzije. Gre za proces, ki omogoča vsakemu posamezniku, ne glede na spol, starost, versko pripadnost, spolno usmerjenost, invalidnost in nadarjenost, vključenost in sprejemanje v procesu izobraževanja. Magistrsko delo ugotavlja, katere didaktične pristope uporabljajo učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku; kako prilagajajo delo učencem s posebnimi potrebami in kako poteka individualizacija dela v razredu. V prvem, teoretičnem delu sta predstavljena proces inkluzije in njegova vloga v procesu vzgoje in izobraževanja. Podrobneje so predstavljene tudi skupine posebnih potreb otrok in skupina nadarjenih otrok. V nadaljevanju so predstavljeni didaktični pristopi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter podrobneje opredeljeni za vsako skupino posebnih potreb ter nadarjene učence. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na vzorcu 143 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji. Rezultati raziskave kažejo, da je v razredih anketirancev največ otrok, ki imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Učitelji učencem s posebnimi potrebami pri pouku najpogosteje pomagajo tako, da podajajo kratka in jasna navodila, obravnavane teme poskušajo povezovati z učenčevimi življenjskimi izkušnjami, na splošno pa učencem prilagajo delo in zahtevnost nalog. Pri težavah pri pouku se največkrat posvetujejo kar z drugimi učitelji razrednega pouka. Ugotovljeno je tudi, da osnovne šole, na katerih poučujejo anketiranci, niso prilagojene učencem s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pristopi, prilagoditve pouka.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 767; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

9.
Aspergerjev sindrom razvoj protokola za vedenjske modifikacije
Anja Špur, 2022, magistrsko delo

Opis: Aspergerjev sindrom, razvojna motnja z nevrološko podlago, ki vsakega posameznika opremi z unikatnostjo in neponovljivostjo. Pa vendar pripadajo. Pripadajo peščici lastnosti, ki jih povezuje in so tako del nečesa. Ker zanesljivih vzrokov za ta sindrom še ne poznamo in ker je teh posebnih posameznikov zmeraj več, ali pa so bolje prepoznani, je pomembno, da jim namenimo posebno pozornost. Da smo, kot pedagogi, pripravljeni na izzive in s ponosom spremljamo njihove dosežke. Namen magistrske naloge je predstaviti teoretična izhodišča za delo z mladostniki z Aspregerjevim sindromom, analizirati primere praks dela, po njih sklepati o smernicah za individualne prilagoditve in vedenjske modifikacije, ki omogočajo boljše vključevanje tako v socialno kot v učno okolje. Magistrska naloga naj bi bila opora učiteljem, ki so velikokrat v teh zahtevnih okoliščinah osamljeni in neopolnomočeni, smernice, programi ter protokoli bi bili za njih, v primeru vključitve mladostnika z AS, več kot dobrodošli, morda celo nujni. V uvodu sem se lotila teoretične razlage, tako motnje avtističnega spektra, kot Aspergerjevega sindroma. Slednjega podrobneje. Povzela sem njihove tipične značilnosti, pridružene motnje, diagnosticiranje in pomembnost zgodnje obravnave. Vse te postavke so pomembne za razumevanje njihovega delovanja, ki pa pri vsakem posamezniku zahtevajo splošne in specifične prilagoditve v učnem okolju. Te predstavljajo preventivne strategije za lažje vključevanje in preprečevanje pogostosti odklonilnih vedenj. Nadalje analiziram primere praks dela z mladostniki z Aspergerjevim sindromom ter ugotavljam smernice in priporočila za učitelje, ki vključujejo tako sistematične korake v okviru vzgojno – izobraževalnega sistema, kot program pomoči staršem, ki jih je v procesu optimalnega razvoja potencialov otroka z AS nujno opolnomočiti.
Ključne besede: Aspergerjev sindrom, pomoč učiteljem, vključevanje v socialno in učno okolje, prilagoditve, program
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 626; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (986,96 KB)

10.
Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Tina Hartman, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo naredili poglobljeno analizo pogledov različnih avtorjev o inkluziji v vzgoji in izobraževanju, opredelili otroke s posebnimi potrebami, predstavili prilagoditve, oblike podpore in pomoči, ki jih potrebujejo le ti. V empiričnem delu smo predstavili raziskovalni del, pri katerem smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z individualiziranimi strukturiranimi intervjuji. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljenih intervjujev odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in pripravo na delo inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami, načrtovanje in urejanje prilagoditev, načrtovanje strategij in pristopov dela ter didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, kakšna je skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja in kako poteka evalvacija dela inkluzivnih pedagogov. Raziskava je pokazala, da inkluzivni pedagogi kot ključen del načrtovanja dela z otroki s posebnimi potrebami opredeljujejo poznavanje otroka in njegovih potreb. Vzgojno-izobraževalna ustanova sestavi individualiziran program, v katerem so zapisani cilji, ki inkluzivnim pedagogom predstavljajo vodilo za delo. Pri urah dodatne strokovne pomoči, kot tudi pri pouku, so učenci s posebnimi potrebami deležni prilagoditev. K načrtovanju in izboljšanju nadaljnjega dela inkluzivnim pedagogom doprinesejo opravljene evalvacije. Inkluzivni pedagogi se z različnimi pristopi in strategijami dela trudijo, da bi v vrtcih in šolah vladala inkluzivna klima.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivni pedagogi, prilagoditve, dodatna strokovna pomoč, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 1561; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (763,53 KB)

Iskanje izvedeno v 7.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici