Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Število študentov s PP se v Sloveniji povečuje. To kažejo podatki, pridobljeni s strani Univerz v Mariboru in Ljubljani. V Mariboru se je med leti 2016 in 2020 število študentov s PP povečalo za več kot 188 %, v Ljubljani pa za več kot 124 %. S tem se povečuje potreba profesorjev po dodatnem znanju s področja PP. S pomočjo prilagojenega vprašalnika smo opravili raziskavo med visokošolskimi profesorji na petih fakultetah Univerze v Mariboru. Raziskovali smo razlike v stališčih visokošolskih profesorjev glede na njihov spol, študijski program in njihovo vključenost v usposabljanje s področja PP in izvajanja prilagoditev. Ugotovili smo, da imajo visokošolski profesorji pozitivna stališča do vključevanja študentov s PP in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu. Raziskava je pokazala statistično značilne razlike med profesoricami in profesorji v stališčih do vključevanja, uspešnosti in zagotavljanja prilagoditev. Profesorji na naravoslovnih študijskih programih gojijo bolj negativna stališča do študentov s PP kot profesorji na družboslovnih programih. Raziskava je pokazala pomembnost dodatnega usposabljanja s področja PP. Tisti, ki se niso dodatno usposabljali, so se namreč statistično značilno bolj strinjali s tem, da študenti s PP ovirajo vzgojno-izobraževalno delo v predavalnici. Rezultati raziskave kažejo, da se morajo visokošolski profesorji nenehno izobraževati na področju PP.
Ključne besede: študenti s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, stališča, prilagoditve.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 165; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,26 MB)

Opis: Aspergerjev sindrom, razvojna motnja z nevrološko podlago, ki vsakega posameznika opremi z unikatnostjo in neponovljivostjo. Pa vendar pripadajo. Pripadajo peščici lastnosti, ki jih povezuje in so tako del nečesa. Ker zanesljivih vzrokov za ta sindrom še ne poznamo in ker je teh posebnih posameznikov zmeraj več, ali pa so bolje prepoznani, je pomembno, da jim namenimo posebno pozornost. Da smo, kot pedagogi, pripravljeni na izzive in s ponosom spremljamo njihove dosežke. Namen magistrske naloge je predstaviti teoretična izhodišča za delo z mladostniki z Aspregerjevim sindromom, analizirati primere praks dela, po njih sklepati o smernicah za individualne prilagoditve in vedenjske modifikacije, ki omogočajo boljše vključevanje tako v socialno kot v učno okolje. Magistrska naloga naj bi bila opora učiteljem, ki so velikokrat v teh zahtevnih okoliščinah osamljeni in neopolnomočeni, smernice, programi ter protokoli bi bili za njih, v primeru vključitve mladostnika z AS, več kot dobrodošli, morda celo nujni. V uvodu sem se lotila teoretične razlage, tako motnje avtističnega spektra, kot Aspergerjevega sindroma. Slednjega podrobneje. Povzela sem njihove tipične značilnosti, pridružene motnje, diagnosticiranje in pomembnost zgodnje obravnave. Vse te postavke so pomembne za razumevanje njihovega delovanja, ki pa pri vsakem posamezniku zahtevajo splošne in specifične prilagoditve v učnem okolju. Te predstavljajo preventivne strategije za lažje vključevanje in preprečevanje pogostosti odklonilnih vedenj. Nadalje analiziram primere praks dela z mladostniki z Aspergerjevim sindromom ter ugotavljam smernice in priporočila za učitelje, ki vključujejo tako sistematične korake v okviru vzgojno – izobraževalnega sistema, kot program pomoči staršem, ki jih je v procesu optimalnega razvoja potencialov otroka z AS nujno opolnomočiti.
Ključne besede: Aspergerjev sindrom, pomoč učiteljem, vključevanje v socialno in učno okolje, prilagoditve, program
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 328; Prenosov: 53
Celotno besedilo (986,96 KB)

Opis: Diplomsko delo temelji na temi o ravnanju s starejšimi zaposlenimi in o pristopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. To temo smo izbrali na podlagi vse večjega poudarjanja problema staranja prebivalstva, ki se ga še marsikdo ne zaveda. Pomembno je, da se že kot posamezniki in družba začnemo zavedati problema staranja prebivalstva in s tem spremenimo pogled na staranje, kar pa bo pripomoglo k boljši družbi in sprejetju pomembnih ukrepov, brez katerih v prihodnosti družba in gospodarstvo ne bosta mogla delovati. Problem staranja prebivalstva predstavlja vse večje izzive, tako za posameznike in celotno družbo, kakor tudi podjetja. Mnoga, predvsem večja podjetja, se problema že zavedajo in vpeljujejo programe za ravnanje s starejšimi zaposlenimi. Medtem, ko se manjša podjetja, v katerih pogosto nimajo formiranega oddelka za ravnanje s človeškimi viri, problema še ne zavedajo. V prihodnosti se bo začelo upokojevati vse več ljudi, ki se daj predstavljajo večji del delovne sile, hkrati pa bo skupaj z njihovo upokojitvijo iz podjetja odšlo tudi neprecenljivo znanje in izkušnje, ki so si jih zaposleni nabrali skozi leta dela v različnih organizacijah. Podjetja bodo tako izgubila visoko kvalificiran kader, ki ga mlajši zaposleni ne bodo mogli zlahka nadomestiti, zato je pomembno, da že danes začnejo vlagati v starajoče se zaposlene in s tem podaljševati njihovo delovno aktivnost. V sklopu managementa človeških virov se je razvilo ravnanje s starejšimi zaposlenimi, kot posebne skupine zaposlenih, za katero so podjetja začela uvajati določene ukrepe z namenom vzdrževanja delovne sposobnosti in ostajanja na delovnem mestu dlje, namesto predčasnega upokojevanja. V to skupino po ZDR uvrščamo zaposlene, starejše od 55 let, ki so praviloma upravičeni še do nekaterih drugih ugodnosti, ki jih določa zakonodaja. Pogled na starejše zaposlene se razlikuje od posameznika do posameznika in podjetja do podjetja. Nekatera podjetja se zavedajo koristi starejših zaposlenih, ki jih le ti prinašajo za podjetje, medtem, ko imajo druga podjetja negativne percepcije glede zaposlovanja starejših in se zato temu bolj kot ne izogibajo in zaposlujejo pretežno mlajše zaposlene, ali pa celo določijo zgornjo zaposlitveno mejo. Pomembno je, da na delovnem mestu uvedemo določene ukrepe, namenjene starejšim zaposlenim, zato da bodo lahko še naprej ohranjali boljšo delovno produktivnost in ohranjali zdravje na delovnem mestu vse do svoje upokojitve. Med ukrepi izpostavljamo različne oblike medgeneracijskega sodelovanja, katere omogočajo, da se znanje in izkušnje starejših zaposlenih prenesejo tudi na mlajše generacije. Med ukrepe lahko štejemo tudi različne prilagoditve delovnega mesta starejšim, varovanje in promocijo zdravja zaposlenih, motiviranje zaposlenih ter možnosti razvoja in izobraževanja. V drugem, aplikativnem delu smo preučili model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Svoja raziskovalna vprašanja smo razdelili v več delov, po posameznih aktivnostih, ki jih podjetja lahko izvajajo v sklopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Najprej smo preučili, kakšne pristope izvaja podjetje v sklopu managementa človeških virov. Nato pa smo se navezali na posamezne aktivnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi. To so zaposlovanje starejših zaposlenih, varnost in zdravje na delovnem mestu, ureditev delovnega okolje in prilagoditve delovnega mesta starejšim zaposlenim, izobraževanje in usposabljanje, prilagoditve delovnega časa, motiviranje starejših zaposlenih, prenos znanja na mlajše zaposlene, ocenjevanje uspešnosti ter na koncu še druge ugodnosti, ki jih v podjetju uživajo starejši zaposleni. Podjetje se zaveda pomembnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi, vendar še za to nima posebej izoblikovanih pristopov.
Ključne besede: management človeških virov, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, prilagoditve delovnega mesta, delovna sposobnost
Objavljeno v DKUM: 21.03.2022; Ogledov: 744; Prenosov: 148
Celotno besedilo (759,53 KB)

Opis: Epilepsija je ena najstarejših in najpogostejših nevroloških bolezni, ki se žal pojavlja tudi v zgodnji otroški dobi in lahko na različne načine vpliva na kakovost življenja mladega posameznika tako doma kot tudi v širšem socialnem okolju. Namen teoretičnega dela magistrske naloge je predstaviti epilepsijo, različne vrste napadov, vzroke za pojav bolezni, prvo pomoč pri generaliziranih epileptičnih napadih, diagnosticiranje bolezni in različne možnosti zdravljenja. V nadaljevanju smo predstavili vpliv bolezni na delo učencev v šoli, pomen sodelovanja staršev, otrok in učiteljev (šole) ter prilagoditve, ki jih ti dolgotrajno bolni učenci potrebujejo v šoli, od posameznika do posameznika pa se razlikujejo, zato jih ni mogoče za vse poenotiti. Problematika, s katero smo se ukvarjali v empiričnem delu naloge, je seznanjenost učiteljev z epilepsijo pri učencih, ki obiskujejo redno osnovno šolo. Ugotavljali smo, ali so učitelji in specialni pedagogi s področja Pomurja, ki so sodelovali v naši raziskavi, seznanjeni z boleznijo, ali znajo ukrepati v primeru epileptičnega napada pri učencu, ali poznajo prilagoditve, ki jih takšni otroci potrebujejo pri svojem izobraževanju, ob koncu pa so nas zanimala še njihova osebna stališča do učencev z epilepsijo.
Ključne besede: Epilepsija, epileptični napadi, učenci z epilepsijo, osnovna šola, prilagoditve.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 593; Prenosov: 130
Celotno besedilo (2,41 MB)

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroki s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji so nas zanimale izkušnje učiteljev s poučevanjem otrok s posebnimi potrebami in njihovo poznavanje ter uporaba prilagoditev posamezni skupini otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili različna področja, ki so vezana na temo naloge (definicije pojmovanja otrok s posebnimi potrebami, oblike šolanja, slovensko zakonodajo in dokumente, povezane z otroki s posebnimi potrebami, lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami, vrste prilagoditev za posamezno skupino otrok, učiteljevo uporabo in realizacijo prilagoditev znotraj oddelka). V empiričnem delu smo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvajali z dvajsetimi učitelji razrednega pouka, ugotovili, da je skupina otrok s primanjkljaji na posameznem področju učenja najpogostejša skupina otrok s posebnimi potrebami, s katero so se učitelji srečali pri poučevanju. Spoznali smo, da učitelji pred prihodom otrok s posebnimi potrebami v njihov oddelek s strani šole v večini niso seznanjeni z njihovimi težavami in prilagoditvami, ki bi jih za njih naj izvajali. Znanje v večini pridobijo samoiniciativno. Učitelji so povedali, da poznajo prilagoditve za otroke, ter da se zelo dobro zavedajo tudi pomena uporabe le - teh. Prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami uporabljajo vsi učitelji. Ugotovili smo, da se učiteljem v naši raziskavi zdi pomembno poznavanje lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami zaradi lažjega načrtovanja pedagoškega dela in s tem boljšega uspeha otrok. Ugotovili smo, da učitelji v naši raziskavi ne poznajo vseh dokumentov, kjer so zapisane smernice za uporabo prilagoditev. Večina učiteljev je dejala, da jim sama priprava in izvedba prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami prestavlja velik izziv oz. breme. Večji del učiteljev je menilo, da se na pouk ne pripravljajo drugače, če je v oddelek vključen otrok s posebno potrebo. Ugotovili smo, da je bila večina učiteljev zadovoljna in uspešna pri realizaciji prilagoditev, ter da največji izziv izvajanja prilagoditev predstavljajo otroci z motnjami vedenja, najmanjši pa učenci z učnimi težavami. Ugotovili smo, da je večina učiteljev v naši raziskavi mnenja, da ostali otroci ob prisotnosti otrok s posebnimi potrebami v oddelku niso prikrajšani ničesar. Večji del učiteljev je deležen dodatne strokovne pomoči. Spoznali smo, da se večina učiteljev ne počuti dovolj izobražene za poučevanje otrok s posebnimi potrebami oz. za uporabo prilagoditev. Ugotovili smo, da je večina učiteljev trdila, da so pri realizaciji prilagoditev zadovoljni s podporo vodstva. Kot zadnje naj dodamo še to, da se večji del učiteljev ne more odločiti, katera od oblik šolanja je z vidika uporabe prilagoditev najbolj primerna za otroke s posebnimi potrebami.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, redne osnovne šole, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,52 MB)