| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroci s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji
Daša Heričko, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroki s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji so nas zanimale izkušnje učiteljev s poučevanjem otrok s posebnimi potrebami in njihovo poznavanje ter uporaba prilagoditev posamezni skupini otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili različna področja, ki so vezana na temo naloge (definicije pojmovanja otrok s posebnimi potrebami, oblike šolanja, slovensko zakonodajo in dokumente, povezane z otroki s posebnimi potrebami, lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami, vrste prilagoditev za posamezno skupino otrok, učiteljevo uporabo in realizacijo prilagoditev znotraj oddelka). V empiričnem delu smo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvajali z dvajsetimi učitelji razrednega pouka, ugotovili, da je skupina otrok s primanjkljaji na posameznem področju učenja najpogostejša skupina otrok s posebnimi potrebami, s katero so se učitelji srečali pri poučevanju. Spoznali smo, da učitelji pred prihodom otrok s posebnimi potrebami v njihov oddelek s strani šole v večini niso seznanjeni z njihovimi težavami in prilagoditvami, ki bi jih za njih naj izvajali. Znanje v večini pridobijo samoiniciativno. Učitelji so povedali, da poznajo prilagoditve za otroke, ter da se zelo dobro zavedajo tudi pomena uporabe le - teh. Prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami uporabljajo vsi učitelji. Ugotovili smo, da se učiteljem v naši raziskavi zdi pomembno poznavanje lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami zaradi lažjega načrtovanja pedagoškega dela in s tem boljšega uspeha otrok. Ugotovili smo, da učitelji v naši raziskavi ne poznajo vseh dokumentov, kjer so zapisane smernice za uporabo prilagoditev. Večina učiteljev je dejala, da jim sama priprava in izvedba prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami prestavlja velik izziv oz. breme. Večji del učiteljev je menilo, da se na pouk ne pripravljajo drugače, če je v oddelek vključen otrok s posebno potrebo. Ugotovili smo, da je bila večina učiteljev zadovoljna in uspešna pri realizaciji prilagoditev, ter da največji izziv izvajanja prilagoditev predstavljajo otroci z motnjami vedenja, najmanjši pa učenci z učnimi težavami. Ugotovili smo, da je večina učiteljev v naši raziskavi mnenja, da ostali otroci ob prisotnosti otrok s posebnimi potrebami v oddelku niso prikrajšani ničesar. Večji del učiteljev je deležen dodatne strokovne pomoči. Spoznali smo, da se večina učiteljev ne počuti dovolj izobražene za poučevanje otrok s posebnimi potrebami oz. za uporabo prilagoditev. Ugotovili smo, da je večina učiteljev trdila, da so pri realizaciji prilagoditev zadovoljni s podporo vodstva. Kot zadnje naj dodamo še to, da se večji del učiteljev ne more odločiti, katera od oblik šolanja je z vidika uporabe prilagoditev najbolj primerna za otroke s posebnimi potrebami.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, redne osnovne šole, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 264; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Pogled izvajalcev dodatne strokovne pomoči na izvajanje prilagoditev pri pouku
Manuela Copot Oblak, 2020, magistrsko delo

Opis: Šola kot prostor, ki poleg družine igra zelo pomembno vlogo v razvoju otroka, lahko deluje kot korektiv ali varovalno okolje, ki otroku omogoča, da razvije potrebno odpornost. Osrednji fokus magistrske naloge so prilagoditve, ki jih izvajajo učitelji pri pouku. Zanimalo nas je, kako izvajanje prilagoditev pri pouku vidijo izvajalci dodatne strokovne pomoči, saj so izvajalci tisti, ki so najbolj pogosto vpeti v načrtovanje prilagoditev in individualiziranih načrtov ter so strokovno podkovani za delo z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, inkluzija, spodbudno učno okolje, prilagoditve pri pouku
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 323; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

3.
Ureditev področja študija študentov s posebnimi potrebami na Univerzi v Mariboru
Anja Radolič, 2019, magistrsko delo

Opis: Inkluzivna paradigma vzgoje in izobraževanja v Sloveniji pomeni, da dvotirni sistem šolanja ni več sprejemljiv, saj deli otroke na ''prizadete in normalne''. Ustrezen in pravičen je skupni sistem šolanja. Velike spremembe je prinesla tudi Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011). Vsaka univerza v Republiki Sloveniji ureja področje študija študentov s posebnimi potrebami na podlagi sprejetega pravilnika. Na fakultetah se število vpisanih študentov s posebnimi potrebami povečuje, z izvajanjem prilagoditev na makroravni in mikroravni pa se jim omogoči, kar se da enakopravne možnosti za študij. Poleg prilagoditev pa pomoč in podpora invalidnim osebam omogočata avtonomijo ter predstavljata način socialne vključenosti. Univerza v Mariboru ureja področje študija študentov s posebnimi potrebami s Pravilnikom o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru. V študijskem letu 2018/19 je bilo na omenjeni univerzi vpisanih 60 študentov s posebnimi potrebami. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da se na Univerzi v Mariboru večina prilagoditev izvaja, prav tako veliko študentov koristi različne oblike pomoči in podpore pri študiju.
Ključne besede: pomoč, prilagoditve, pravilnik, študenti s posebnimi potrebami, Univerza v Mariboru.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 384; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami in na delo z nadarjenimi učenci
Valentina Perenčević, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami in na delo z nadarjenimi učenci zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev otrok s posebnimi potrebami in nadarjenih učencev, njihove prilagoditve, izobraževanje učiteljev ter posebej nadarjeni učenci, oblike podpore in pomoč učencem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, v kateri so sodelovale učiteljice razrednega pouka. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kako priprave potekajo, koliko časa trajajo, če pri tem uporabljajo kakšne pripomočke, kateri so ti pripomočki ter kakšne so podobnosti in razlike pri pripravi na delo z učenci s posebnimi potrebami ter za delo z nadarjenimi učenci. Ugotovili smo, da priprave potekajo sprotno, odvisno od učne snovi. Potekajo tako, da si učiteljice pripravijo konkretna ponazorila in učne pripomočke, diferencirajo naloge glede na individualiziran program. Največ se uporabljajo različni didaktični pripomočki. Ti učencem pomagajo usvajati znanje na različnih področjih. Prav tako so pri rokovanju z njimi samozavestnejši, spretnejši tako pri učenju kot kasneje tudi pri ocenjevanju znanja.
Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, nadarjeni učenci, prilagoditve.
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 498; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
Preverjanje in ocenjevanje znanja v izobraževanju odraslih
Amadeja Koren, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s področjem preverjanja in ocenjevanja znanja v izobraževanju odraslih. Zaradi različnih motivov za izobraževanje ter starostnih, poklicnih in interesnih razlik je izobraževanje odraslih prilagojeno udeležencem. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katere so najpogostejše prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kako so udeleženci seznanjeni s pravili in kriteriji ocenjevanja, ali so izvajalci dosledni pri izvajanju preverjanja znanja, kateri načini ocenjevanja so jim blizu ter odnos med povratno informacijo, oceno in motivacijo za učenje. Raziskavo smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili v maju in juniju leta 2018. Vzorec je sestavljalo 81 oseb, ki so bili v izobraževanje odraslih vključeni takrat ali pa kdaj prej. Za pridobljene podatke so bile izračunane frekvenčne distribucije, za preverjanje razlik med spoloma in starostnimi skupinami je bil uporabljen χ²-preizkus. Glavne ugotovitve so bile, da se preverjanje predhodnega znanja izvaja redko, sprotno preverjanje pa je najpogosteje izvedeno v obliki skupinskega dela. Odrasli udeleženci so za učenje predvsem notranje motivirani in se za pravila in kriterije precej zanimajo, posledično so z njimi tudi dobro seznanjeni. Najbolj priljubljena načina ocenjevanja znanja sta pisni in kombinirani, najbolj cenjena prilagoditev, vezana na ocenjevanje, je vnaprej znan datum ocenjevanja. Razlik med spoloma in starostnimi skupinami nismo ugotovili.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, preverjanje, ocenjevanje, prilagoditve, motivacija, osebni izobraževalni načrt (OIN)
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 1007; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (678,08 KB)

6.
Prehajanje med osnovnošolskimi programi za otroke z avtističnimi motnjami
Mojca Motaln, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu uvodoma opredelimo pojme, značilnosti, usmerjanje, programe in individualiziran program otrok z avtističnimi motnjami. Namen raziskovalnega dela je proučiti, kako se otroci z avtističnimi motnjami usmerjajo in prehajajo med različnimi programi vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli, kakšne težave oziroma ovire imajo in kako jim z izvajanjem individualiziranih programov pomagamo ovire premostiti. V empiričnem delu smo si zastavili pet raziskovalnih vprašanj in uporabili metodi analize dokumentov ter polstrukturiranih intervjujev s strokovnimi delavci. Do rezultatov smo prišli s pregledom teoretičnih izhodišč ter študijem domače in tuje literature na področju otrok z avtističnimi motnjami. Proučili smo strokovna mnenja, individualizirane programe in evalvacije v obdobju dveh let za otroke, ki so v odločbi o usmeritvi opredeljeni kot otroci z avtističnimi motnjami. Podrobneje smo analizirali strokovna mnenja, odločbe o usmeritvi in individualizirane programe štirih otrok. S pomočjo analize dokumentov smo prišli do sklepov, ki jih zaradi majhnega vzorca ne moremo posploševati, a smo dobili o njih potrditve tudi iz polstrukturiranih intervjujev s strokovnimi delavci. Ključnega pomena ob naraščajoči pojavnosti otrok z avtističnimi motnjami tudi v Sloveniji je, da obstaja kontinuum programov za njihovo vzgojo in izobraževanje v rednem in specializiranem javnem šolstvu ter da zakonodaja in podzakonski akti za področje vzgoje in izobraževanja urejajo ponovno usmerjanje po potrebi ter prehajanje med programi, z upoštevanjem doseganja ciljev v individualiziranem programu in standardov znanja v različnih programih.
Ključne besede: avtistične motnje, usmerjanje, enakovredni izobrazbeni standard, nižji izobrazbeni standard, individualizirani program, prilagoditve
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 489; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

7.
Umetnost za vse
Aksinja Kermauner, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Cilj urejanja okolja po načelih oblikovanja za vse je zagotoviti, da lahko vsak posameznik ne glede na oviro sodeluje v informacijski družbi. Združuje načela, kako naj bi izdelke, storitve in sisteme uporabljalo čim več ljudi, ne da bi jih bilo treba posebej prilagajati. Zakaj ne bi pojma oblikovanje za vse prenesli na prav vsa področja, recimo tudi na področje umetnosti? V pričujočem članku razmišljamo, kako bi lahko prilagodili likovno umetnino, predvsem dvodimenzionalno, slepemu ali slabovidnemu obiskovalcu galerije ali muzeja, in navajamo, kaj je že narejenega na tem področju. Opisujemo tudi učbenik za pouk likovne umetnosti, prilagojen slepim in slabovidnim učencem.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, slepi, slabovidni, likovna umetnost, prilagoditve
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 704; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (713,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pomen in vloga učitelja pri poučevanju otrok z disleksijo pri pouku glasbe
Tina Neuvirt, 2017, magistrsko delo

Opis: Zadnja leta so učne težave učencev aktualna tematika učiteljev, stroke in staršev. Disleksija je sicer že dobro raziskana, a ker se ta nanaša zlasti na težave z besedili, je raziskav na tovrstnem področju v povezavi s poukom glasbe občutno manj. Namen tega magistrskega dela je bil raziskati in predstaviti značilnosti, ki se pojavljajo pri učencih z disleksijo pri pouku glasbe, in na osnovi tega opredeliti vlogo učiteljev pri poučevanju otrok z disleksijo pri pouku glasbe. V metodološkem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodo. V raziskavo je bilo vključenih 14 učiteljev na osnovnih šolah, ki učijo glasbeno umetnost. Z analizo intervjujev je bilo ugotovljeno, da je znanje o disleksiji pomanjkljivo, saj se večini zdi, da nimajo usvojenih ustreznih veščin za delo z učenci z disleksijo. Izobraževanj o disleksiji se udeležijo redki, medtem ko so v času študija pridobili zgolj osnovne informacije o tem. Pred zaposlitvijo so učitelji večinoma skopo seznanjeni z informacijami o disleksiji. Zatorej sta nadvse pomembni lastna angažiranost in želja po znanju, ki jo pokažejo. Učenci z disleksijo imajo med seboj različne težave, zato se prilagoditve učiteljev posledično razlikujejo (nekaterim gre npr. odlično pri branju notne partiture, tako prilagoditve na tem področju ne potrebujejo, preostalim pa to povzroča velike težave in učitelj uporabi primerne prilagoditve). Otroci z disleksijo so načeloma uspešni pri pouku glasbene umetnosti, nekateri na določenih področjih tudi izstopajo (tj. npr. poslušalsko, ustvarjalno področje). Večina učiteljev je že predhodno seznanjena o učencu z disleksijo, o čemer jih praviloma obvestijo specialna ali socialna delavka in drugi učitelji, s katerimi pogosto sodelujejo.
Ključne besede: učenci z disleksijo, glasbena umetnost, učitelji, prilagoditve, lastna angažiranost, uspešnost
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 890; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (649,64 KB)

9.
Socialna vključenost otrok s primanjkljajem, ovirami oz. motnjami otrok s posebnimi potrebami z vidika vrstnikov
Anja Šekoranja, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se posvečamo socialni vključenosti otrok s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami otrok s posebnimi potrebami z vidika vrstnikov. V teoretičnem delu so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami ter njihovo vključevanje v redno osnovno šolo. Za otroke, ki že v zgodnjem obdobju kažejo motnje v razvoju, je pomembno, da se jih testira, kajti le tako učitelj pri pouku lahko vidi njihova močna in šibka področja in jih motivira, da izrazijo svoje sposobnosti in določene prednosti. Kdaj in kako naj otroka usmerimo v program s prilagojenim izvajanjem in kakšne težave lahko srečamo v postopku usmerjanja? Pregledali smo Ustavo Republike Slovenije ter Konvencijo o otrokovih pravicah, da bi ugotovili, kaj je o otrocih, ki imajo posebne potrebe, zapisano v zakonih. Predstavljene so različne bolezni kot so, slepi in slabovidni učenci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani učenci, otroci s cerebralno paralizo, otroci, ki trpijo za spinalno mišično atrofijo, predstavljen je tip III, poškodbe glave, motnje hranjenja (anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje), epilepsija, disleksija, disgrafija, diskalkulija, dispraksija, učenci z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, učenci s posebnimi potrebami. Kako se je uveljavila inkluzija nekoč, kako je s tem danes ter kako uspešni so učenci s posebnimi potrebami? V nadaljevanju smo si ogledali značilnosti takšnih oddelkov, koristi in posebnosti le-teh. Nato smo preučili motnjo v duševnem razvoju, agresijo ter hiperaktivnost. V empiričnem delu je bil namen raziskave anketiranje učencev razredne stopnje, da bi ugotovili, ali jih moti, da njihov oddelek obiskuje učenec s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami. Rezultati so pokazali, da učencev bistveno ne moti, da oddelek, v katerem so, obiskuje učenec s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami, saj je raziskava pokazala, da vrstniki vključujejo otroke s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami v seminarske naloge, raziskovalne naloge, delo v parih, v timsko delo … ter jim pri delu pomagajo.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, prilagoditve, zakonodaja, redna osnovna šola, izobraževanje, učenci, vrstniki, bolezni otrok
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 1345; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Učenci s posebnimi potrebami pri predmetu Tehnika in tehnologija
Mojca Arcet, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Učenci s posebnimi potrebami pri predmetu tehnika in tehnologija v ospredje postavljamo problematiko poučevanja učencev s posebnimi potrebami in prilagoditve, ki jih učitelji uporabljajo za izboljšanje rezultatov učencev, ki trpijo zaradi določenih težav. Na podlagi opravljene raziskave oblikujemo smernice za poučevanje učencev s posebnimi potrebami, kjer izpostavimo tiste skupine, ki jim je pouk najtežje prilagoditi in se izvajanje bistveno razlikuje od drugih predmetov. Učitelje lahko razbremenimo in izboljšamo njihove rezultate ter napredek učencev z izdelavo navodil za prilagojeno izvajanje pouka pri predmetu tehnika in tehnologija.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, tehnika in tehnologija, učitelji tehnike in tehnologije, prilagoditve za učence s posebnimi potrebami
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 1070; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici