Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo raziskuje vpliv študija v tujini na osebne vrednote študentov, ki sodelujejo v izmenjavnih programih. Namen dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način bivanje v drugi državi vpliva na spremembo stališč, prioritet in identitete študentov. Poseben poudarek je namenjen dejavnikom, kot so dolžina trajanja izmenjave, kulturne razlike med državami, osebnostne značilnosti študentov ter njihova prejšnja mednarodna izkušnja. V teoretičnem delu je pojasnjen pojem osebnih vrednot, njihov razvoj ter vloga družbenega in kulturnega okolja pri njihovem oblikovanju. Empirični del obsega raziskavo, izvedeno med študenti pred in po izmenjavi, kjer so bile analizirane spremembe v njihovih vrednotah in stališčih. Rezultati kažejo, da študij v tujini prispeva k večji odprtosti, strpnosti, samostojnosti in samozavesti študentov, hkrati pa prinaša tudi izzive, med katerimi izstopata kulturni in povratni kulturni šok. Zaključuje se, da ima mednarodna mobilnost pomemben transformativni potencial v akademskem, osebnem in družbenem razvoju študentov.
Ključne besede: Študij v tujini, Osebne vrednote, Medkulturna izmenjava, Erasmus+, Prilagajanje študentov
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: V svojem diplomskem delu spoznavam in se ukvarjam z organom, katerega pomen je zagotavljanje pravičnosti in varnosti delavcev. Danes na delovnih mestih vsakodnevno prihaja do kršitev, izkoriščanja in drugih ravnanj v nasprotju z zakonodajo. V svojem delu podrobneje preučim delo in naloge ter področja Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Na kratko opišem pravne podlage in glavne zakone, na podlagi katerih se izvaja inšpekcijski nadzor. To so Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o socialnem varstvu in Zakon o inšpekcijskem nadzoru. Vse skupaj sem umestila v sodoben čas - čas digitalne dobe. V prvem poglavju sem tako opredelila tudi digitalno dobo, na kratko povzela zgodovino in opisala izzive, s katerimi se v času le-te srečujejo zaposleni. V aplikativnem delu naloge sem analizirala najnovejše objavljeno poročilo Inšpektorata Republike Slovenije za delo iz leta 2024, se osredotočila na predloge nove zakonodaje, kadrovsko problematiko in inšpekcijski nadzor na vsakem izmed področij delovanja. Izvedla sem tudi intervju z enim izmed zaposlenih na inšpektoratu, s katerim sem se pogovarjala o vplivu digitalne dobe na njihovo delo. Analizirala sem tudi to in na ta način odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja, kako se je inšpektorat prilagodil digitalni dobi, s kakšnimi izzivi se soočajo na inšpektoratu in na katerem izmed področij delovanja je bilo zaznanih največ kršitev.
Ključne besede: Digitalna doba, delo, kršitve, inšpekcijski nadzor, prilagajanje, Inšpektorat RS za delo
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Digitalizacija danes predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost in dolgoročni uspeh sodobnih organizacij. Njena vloga presega zgolj uvajanje novih tehnologij – gre za celovit proces preoblikovanja organizacijskih struktur, poslovnih modelov, načinov dela in komunikacije. Digitalna preobrazba spreminja temeljna pravila delovanja organizacij, saj omogoča hitrejše odzivanje na spremembe v okolju, izboljšano izkušnjo strank, večjo operativno učinkovitost ter spodbuja razvoj inovacij. Teoretične ugotovitve in empirični podatki iz magistrske naloge potrjujejo, da digitalizacija ni izoliran tehnični proces, temveč mora biti tesno povezana z organizacijsko kulturo in vodstvom, če želi biti uspešna. Uspešna digitalna transformacija temelji na vzpostavitvi ravnotežja med tehnološkim napredkom, strateškim vodstvom in sposobnostjo organizacije, da kulturo dela prilagodi novim razmeram. Digitalne tehnologije same po sebi ne zagotavljajo uspeha, če jih ne spremlja sprememba v načinu razmišljanja, delovanja in sodelovanja znotraj organizacije. V tem kontekstu postaja organizacijska kultura ključni dejavnik, ki omogoča ali omejuje obseg digitalnih sprememb. Gre za kulturo, ki mora spodbujati odprtost za spremembe, fleksibilnost, pripravljenost na učenje, interdisciplinarno sodelovanje in uporabo digitalnih orodij pri vsakodnevnem delu. Ključno vlogo pri tem ima vodstvo organizacije, saj s svojo vizijo, komunikacijo, zgledom in odločitvami pomembno vpliva na oblikovanje in utrjevanje digitalne organizacijske kulture. Voditelji, ki razumejo pomen digitalizacije, znajo ustvariti okolje, v katerem se zaposleni počutijo vključene v procese sprememb, so motivirani za pridobivanje novih znanj ter prispevajo k razvoju digitalnih rešitev. Prav tako znajo upravljati z negotovostjo in izzivi, ki jih digitalizacija prinaša, ter vzpostaviti mehanizme za stalno spremljanje napredka in prilagajanje strategij. Razvoj digitalne organizacijske kulture mora torej potekati vzporedno z digitalizacijo. To pomeni, da je treba spodbujati kulturo, ki ceni agilnost, timsko delo, eksperimentiranje, hitre povratne informacije in proaktivno reševanje težav. Zaposleni morajo imeti možnost za stalno izpopolnjevanje svojih digitalnih kompetenc, hkrati pa mora organizacija razvijati sisteme in strukture, ki omogočajo hitro implementacijo tehnoloških rešitev in njihovo učinkovito uporabo. Na tej osnovi lahko sklepamo, da je digitalna organizacijska kultura strateški temelj uspešne digitalne preobrazbe. Oblikovanje takšne kulture zahteva celosten pristop, ki vključuje jasno vizijo, sistematično izobraževanje zaposlenih, prilagoditev poslovnih procesov, krepitev digitalnega vodstva in oblikovanje podpornega delovnega okolja, kjer je inovativnost zaželena in nagrajena. V prihodnosti bodo za uspeh organizacij ključni dejavniki zmožnost vključevanja naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca, avtomatizacija in oblačne rešitve, hkrati pa tudi vzpostavitev hibridnih delovnih modelov, ki združujejo prednosti fizične in digitalne prisotnosti. Najpomembnejši izziv prihodnosti pa ostaja ohranjanje človeškega vidika dela v vse bolj digitaliziranem okolju. V središču digitalne transformacije mora biti človek – zaposleni, ki s svojo kreativnostjo, prilagodljivostjo in znanjem omogoča resnične spremembe. Digitalna preobrazba torej ni več zgolj tehnični ali operativni izziv, temveč globoka strateška in kulturna sprememba, ki od organizacij zahteva novo razumevanje vloge zaposlenih, novih tehnologij in pomena organizacijske kulture za trajnostno rast in uspeh v digitalni dobi.
Ključne besede: digitalizacija, organizacijska kultura, digitalna organizacijska kultura, spremembe, vodstvo, zaposleni, prilagajanje, konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 28.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (3,74 MB)

Opis: Marketinške dejavnosti se ves čas spreminjajo. Danes je zelo pomembno, da podjetja poznajo svoje odjemalce in jih znajo razvrstiti v različne skupine, temu rečemo segmentacija. V diplomskem delu smo analizirali, kaj je segmentiranje. Spoznali smo, kakšen je postopek segmentiranja ter kakšni so pogoji za uspešno segmentiranje. Opredelili smo, kako lahko podjetja segmentacijo uporabljajo v procesu pozicioniranja ter opisali, kaj to je in kako poteka. Za praktični primer smo izbrali podjetje Podzemlje Pece, d. o. o., turistični rudnik in muzej, zato smo v diplomskem delu predstavili, kaj je turistični trg, kako poteka monitoring le-tega in kako ga lahko segmentiramo. Raziskovali smo, kakšno je segmentiranje v izbranem podjetju, pred izvedbo raziskave pa smo izbrano podjetje in njegovo ponudbo tudi opisali. Da smo spoznali, katere segmente ima podjetje, smo opravili intervju z direktorico ter anketo z gosti Podzemlja Pece. Ker pa je to turistični muzej, kjer opravljajo vodene oglede skupin, smo raziskavi dodali tudi intervju vodnika, s katerim smo izvedeli, kako se vodenje spreminja glede na določene segmente. Odgovore intervjuja in ankete smo analizirali in na podlagi pridobljenih informacij napisali predloge za izboljšanje segmentacije v podjetju.
Ključne besede: Podzemlje Pece, segmentiranje, prilagajanje programa, intervju, anketiranje
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: Turizem pomembno prispeva k podnebnim spremembam in je tudi eden od sektorjev, ki jih to močno prizadene. Turizem znatno prispeva k ogljičnemu odtisu, saj turistične aktivnosti temeljijo na energiji, ki se pridobiva iz fosilnih goriv, zato je v prihodnosti nujno izboljšati spremljanje izpustov, opredeliti vloge različnih oblik turizma in identificirati ukrepe za zmanjševanja ogljičnega odtisa turizma na destinaciji. Osrednje pričakovane posledice podnebnih sprememb, ki bodo pomembno vplivale na turizem, so čedalje več ekstremnih vremenskih pojavov, spremembe temperature zraka, drugačen padavinski režim in dvigovanje morske gladine. Poglavje izpostavlja aktivno vlogo in potenciale destinacijskega managementa pri oblikovanju analiz ranljivosti destinacij in tveganj za ponudnike, spodbujanju medsektorskega sodelovanja za dosego boljše podnebne odpornosti destinacij ter ozaveščanju o kolektivni soodgovornosti za učinke podnebnih sprememb in o vlogi turizma pri trajnostnem prehodu.
Ključne besede: podnebne spremembe, blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje na podnebne spremembe, destinacijski management, turizem
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 766; Prenosov: 87
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...