| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prikrita delovna razmerja
Darja Senčur Peček, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Delovno pravo varuje delavce - osebe, ki delo opravljajo v odvisnem razmerju, tako da jim zagotavlja minimalne pravice in delovne pogoje. Njegova uporaba ni odvisna od volje pogodbenih strank, še posebej naročnika dela, ampak je prisilna. Če so v razmerju podani elementi delovnega razmerja, se oseba šteje za delavca, ki se mu priznava delovno-pravno varstvo. Da bi se varstvo zagotavljalo vsem, ki so ga potrebni, je zelo pomembna ustrezna opredelitev delovnega razmerja in pokazateljev ter kriterijev, po katerih se prepozna v praksi. Treba je ločiti med delavci in samozaposlenimi, v okviru samozaposlenih pa prepoznati ekonomsko odvisne osebe. Zelo razširjen pojav so t. i. prikrita delovna razmerja, ko se delovno razmerje navzven prikazuje kot drugo pogodbeno razmerje, v zadnjem času pogosto kot razmerje med naročnikom in (navideznim) samozaposlenim. Tovrstne prakse, ki so se tudi v Sloveniji zelo razmahnile, je treba zaustaviti, pri tem pa je ključna vloga države, ki mora poleg ustrezne zakonske razmejitve med delavci in samozaposlenimi poskrbeti tudi za učinkovit nadzor in sankcioniranje zlorab.
Ključne besede: delovno razmerje, delavec, samozaposleni, navidezno samozaposleni, prikrito delovno razmerje, ekonomsko odvisna oseba
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 559; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (454,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji
Tjaša Jager, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji bralca seznani s problematiko razmejitve oseb, ki delo opravljajo v odvisnem delovnem razmerju v relaciji do samozaposlenih oseb, poseben poudarek pa se daje podrejenosti delavca, ki je hkrati tudi temeljni razlikovalni kriterij v odnosu do samozaposlenih. Do delovnopravnega varstva so upravičene le osebe, ki delo opravljajo na temelju pogodbe o zaposlitvi in so v delovnem razmerju. V praksi pa je vse bolj razširjen pojav prikritih delovnih razmerij, v okviru katerih se delo opravlja na temelju raznih pogodb civilnega prava, četudi ima takšno razmerje vse značilnosti delovnega razmerja. Navidezni samozaposleni se predvsem zaradi stanja na trgu dela in posledično slabih možnosti drugih oblik zaposlitve sodnega varstva ne poslužujejo v zadostni meri. Odločanje o obstoju delovnega razmerja pa nedvomno predstavlja izredno kompleksno ter pravno zahtevno vprašanje delovnega prava. Uveljavljanje in dokazovanje obstoja delovnega razmerja je oteženo zaradi nejasnih, nepreglednih in izredno zapletenih pravil glede postopka, še posebej na področju rokov za uveljavljanje sodnega varstva. Področje obravnavane tematike je v slovenski zakonski ureditvi izredno pomanjkljivo urejeno, večino pravil pa je razvila in uveljavila sodna praksa. Sodišča so modernizirala definicijo delovnega razmerja in glede materialnopravnih vprašanj obstoja delovnega razmerja razvila bogato prakso. V sodni praksi so se kot pokazatelji obstoja delovnega razmerja uveljavile določene okoliščine opravljanja dela, ki so pravno relevantne pri odločanju o obstoju delovnega razmerja. Za zagotovitev doslednega spoštovanja delovnopravnih pravil na področju prikritih delovnih razmerjih bi bilo potrebno zakonsko urediti in prilagoditi procesna pravila glede rokov in zahtevkov na področju uveljavljanja obstoja delovnega razmerja, s čimer bi olajšali dostop do sodišča, obenem pa izboljšati inšpekcijsko nadzorstvo.
Ključne besede: delovno razmerje, domneva obstoja delovnega razmerja, načelo prednosti dejstev, omejitev avtonomije volje, elementi delovnega razmerja, osebna podrejenost, Priporočilo MOD št. 198, prikrito delovno razmerje, samozaposleni.
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 892; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

3.
KRAJŠI DELOVNI ČAS
Helena Polič Kosi, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam delovno razmerje za krajši delovni čas. Slovenska zakonodaja ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom. Prva oblika je klasična part-time zaposlitev, do katere pride na podlagi soglasja volj delavca in delodajalca. Razlogi za takšno delovno razmerje so lahko tako na strani delavca, kot tudi na strani delodajalca. Bistveni za to obliko sta načelo sorazmernosti ter prepoved diskriminacije. Druga oblika so primeri dela s krajšim delovnim časom, ko posebni zakoni določajo pravico delavca, da dela s krajšim delovnim časom, bodisi zaradi invalidnosti, zdravstvenih razlogov ali starševstva. Za to obliko je značilno, da se to razmerje približuje delovnemu razmerju za polni delovni čas. Sama pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva je posebni ukrep, v sodni praksi poimenovan pozitivna diskriminacija. V nalogi obravnavam odprta vprašanja, ki se nanašajo na krajši delovni čas, med katerimi so delo nad dogovorjenim krajšim delovnim časom, plačilo za delo nad dogovorjenim krajšim delovnim časom ter opravljanje dela poleg sklenjene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas. V nalogi sem posebej poudarila primere zlorab, ki se dogajajo v praksi. Za obe obliki delovnega razmerja za krajši delovni čas sem v nalogi primerjalno prikazala ureditev v Avstriji.
Ključne besede: Krajši delovni čas, krajši delovni čas zaradi starševstva, načelo sorazmernosti, prepoved diskriminacije, delo nad dogovorjenim krajšim delovnim časom, prikrito delovno razmerje, posebni ukrepi kot pozitivna diskriminacija
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 2436; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici