1. O anšlusu pred anšlusom: vprašanje priključitve avstrije nemčiji v luči slovenskega tiska v dvajsetih letih : vprašanje priključitve Avstrije Nemčiji v luči slovenskega tiska v dvajsetih letihMiha Arih, 2023, magistrsko delo Opis: Politični in finančni položaj Avstrije je bil v začetku dvajsetih let skrajno nezavidljiv. Država se je soočala z gospodarskimi in finančnimi težavami, socialnimi nemiri in splošno nestabilnostjo. Z določili Senžermenske pogodbe zapovedana prepoved priključitve Nemčiji je med avstrijskim prebivalstvom izzvala močno neodobravanje in nasprotovanje. Občutka, da mu je kratena pravica do samoodločbe, se avstrijski narod ni in ni mogel otresti. Kljub prepovedi in težkim pogojem pa se je priključitvena dejavnost neprestano odvijala. Vse od začetka dvajsetih let so v Avstriji obstajale in se kazale močne tendence po priključitvi, finančne težave pa so jih še stopnjevale. Grožnje po ukinitvi mednarodne finančne pomoči so v določeni meri sicer uspešno umirjale nazorno izkazovanje podpore anšlusu, a je ideja v glavah in srcih Avstrijcev tlela še naprej. Še več, Avstrijci so finančno situacijo nemalokrat izkoristili za grožnje z anšlusom in tako uspešno manipulirali z mednarodno skupnostjo. Medtem ko je bila v precejšnjem delu prve polovice dvajsetih let avstrijska politika do določene mere zadržana, pa se je v drugi polovici desetletja to korenito spremenilo. Glasovi uradnih avstrijskih političnih krogov so postajali vse glasnejši in odločnejši. Glede na število priključitvenih dejavnosti, v katerih so bili ti politiki ne zgolj zasebno, temveč tudi javno udeleženi, je moč sklepati, da se morebitnih posledic svojih dejanj več niso bali in so precej prosto izražali svoja stališča. Večji del politike je še vedno ostal dovolj zmeren, da je Avstrija uspešno ohranjala politične in gospodarske stike s sosedami in z drugimi državami, s tem pa v določeni meri pridobivala tudi na mednarodnem ugledu. Podporo anšlusu je vse bolj javno zagovarjala tudi nemška stran. Slednja je imela pri izražanju svojih stališč pogosto mnogo manj zadržkov kot avstrijska stran. Mednarodna skupnost je videnemu nasprotovala, a ni bila pripravljena zaustaviti zakonodajnih, političnih, religijskih, kulturnih in drugih prizadevanj za končno priključitev Avstrije Nemčiji. Dvajseta leta so bila tako za pripravo na anšlus ključna in so imeniten prikaz političnega teka na dolge proge.
Ključne besede: anšlus, priključitev, dvajseta leta, slovenski tisk, Avstrija
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (1,76 MB) |
2. OKUPACIJSKI SISTEMI V ČASU II. SVETOVNE VOJNE NA OZEMLJU DANAŠNJE RSKristina Brezjan, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje pregled politične ureditve ter stanje razmer na ozemlju današnje republike Slovenije pred začetkom druge svetovne vojne, t.j. v Kraljevini Jugoslaviji, Hitlerjev pohod na oblast v Nemčiji z orisom pomembnejših dogodkov ter glavne značilnosti okupacijskih sistemov nemškega, italijanskega in madžarskega okupatorja, ki so razkosali ozemlje Slovenije na tri dele ter njihove ukrepe za priključitev ozemlja k njihovim državam, politiko raznarodovanja, mobilizacije, prisilnega preseljevanja slovenskega prebivalstva s ciljem postopnega uničenja slovenskega naroda. Okupacije in okupatorjevi ukrepi so predstavljeni skozi prizmo določb Haaškega pravilnika o vojskovanju na kopnem, kot priloge IV Haaške konvencije iz leta 1907, ki države podpisnice in pristopnice zavezuje spoštovati pravila o vojskovanju na kopnem, ki so jih vsi trije okupatorji pri okupaciji ozemlja današnje Republike Slovenije grobo kršili. Sile osi so kršile tudi 27.8.1928 sklenjen Mednarodni pakt o odpovedi vojni – t.i. Kellogg-Briandov pakt, katerega podpisnice so bile Nemčija, ZDA in Francija, Avstralija, Belgija, Kanada, Češkoslovaška, Irska svobodna država, Italija, Japonska, Nova Zelandija, Poljska, Južna Afrika in Združeno kraljestvo.
Ključne besede: okupacija, okupatorji, raznarodovanje, priključitev, mobilizacija, Haaški pravilnik o vojskovanju na kopnem 1907
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1974; Prenosov: 228
Celotno besedilo (835,25 KB) |
3. PRIMERJAVA POGOJEV ZA PRIKLJUČITEV OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V ELEKTRIČNO OMREŽJE V REPUBLIKI HRVAŠKI IN REPUBLIKI SLOVENIJILuka Barulek, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je podana primerjava pogojev, ki jim je treba zadostiti v Republiki Hrvaški in v Republiki Sloveniji za priključitev proizvodne naprave (elektrarne), ki uporabljajo obnovljive vire energije kot primarni vir energije, na distribucijsko omrežje električne energije. Informacije so povzete iz zakonov in zakonskih aktov obeh držav. V delu je podan tudi povzetek standarda SIST-EN 50160, na podlagi katerega se meri in vrednoti kakovost električne energije ter vpliv proizvodnih naprav na kakovost električne energije v električnem omrežju. V skladu s tem standardom je bila v praktičnem delu magistrskega dela izvedena meritev kakovosti proizvedene električne energije iz sončne elektrarne UM FERI, ki se nahaja na dvorišču Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Ključne besede: električno omrežje, obnovljivi viri energije, pogoji za priključitev, Republika Hrvaška, Republika Slovenija, kakovost električne energije.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2015; Ogledov: 1794; Prenosov: 195
Celotno besedilo (20,32 MB) |
4. PRIKLJUČITEV PORABNIKA NA NIZKONAPETOSTNO DISTRIBUCIJSKO OMREŽJEDavid Kulčar, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek priključitve porabnika na nizkonapetostno distribucijsko omrežje, ki je v lasti distributerja Elektro Maribor d. d. Opisan je postopek priključitve porabnika (namakalni sistem) ob naselju Gomilica na nizkonapetostno distribucijsko omrežje in njegov vpliv na druge obstoječe porabnike.
Obdelani sta dve varianti priključitve porabnika na nizkonapetostno distribucijsko omrežje. Prva varianta je priključitev porabnika na obstoječe nizkonapetostno distribucijsko omrežje, druga pa priključitev porabnika na nizkonapetostno distribucijsko omrežje z izgradnjo novega izvoda iz TP Gomilica 2 (t-253).
Ključne besede: Nizkonapetostno omrežje, distribucijsko omrežje, priključitev porabnika, načrtovanje.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2014; Ogledov: 2276; Prenosov: 304
Celotno besedilo (2,12 MB) |
5. DUHOVNIK IVAN JERIČ IN NJEGOVA VLOGA PRI PRIKLJUČITVI PREKMURJA K SLOVENIJIUrška Ropoša, 2013, diplomsko delo Opis: Ivan Jerič, častni kanonik in Maistrov borec, zavzema v polpretekli svetni in cerkveni zgodovini Prekmurja posebno mesto. Živel je v prelomnih časih slovenske zgodovine, bil priča atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu in se v prvi svetovni vojni boril tudi na soški fronti. Kot močno narodno zaveden posameznik je odigral veliko vlogo pri priključevanju Prekmurja k novonastali državi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med obema vojnama je modro vozil pot med madžarskimi in slovenskimi duhovniki. Po II. svetovni vojni ga je takratna oblast na montiranem procesu obsodila na štiri leta zapora. Preizkušnjam navkljub je ostal zvest svojim načelom, prepričanju in veri. Ostal je trden na braniku slovenstva med vojno, po njej pa zagovornik pravic in svoboščin Cerkve. V zgodovino se bo zapisal kot zgled resničnega in pokončnega rodoljuba, iskrenega duhovnika v službi ljudem in modrega voditelja duhovščine ob Muri.
Ključne besede: Ivan Jerič, priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2013; Ogledov: 3844; Prenosov: 489
Celotno besedilo (1,73 MB) |
6. Priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS v luči izbranih časnikovJože Kranjec, 2009, diplomsko delo Opis: Prekmurje je bilo v času Avstro-Ogrske del ogrskega dela monarhije. Prekmurski Slovenci so vse do prehoda iz 19. v 20. stol. živeli mirno. Takrat pa so nad njimi začeli izvajati načrtno madžarizacijo. Namen je bil, da prekmurske Slovence oropajo še zadnjega kančka narodne zavesti. Učinek madžarizacije pa je bil prav nasproten. Prekmurski Slovenci so se po zaslugi duhovnikov upirali madžarizaciji. Med temi duhovniki sta bila v ospredju Franc Ivanocy in pozneje njegov učenec Jožef Klekl st. Predvsem ta je po Ivanocyevi smrti uspešno krepil narodno zavest med prekmurskimi Slovenci. Pri tem so mu bile v pomoč Mohorjeve knjige in izdajanje tednika Novine. Po koncu 1. svetovne vojne je bila prekmurskim Slovencem misel na priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS vedno bolj ljuba. Prav v tem času je Prekmurje zajel boljševizem, ki se je razširil po Madžarski. To obdobje je bilo za prekmurske Slovence najtežje. 29. maja 1919 so ustanovili Mursko republiko pod Vilmošem Tkalcem. Po kratkotrajnem obstoju Murske republike se je v Prekmurju, vse do priključitve h Kraljevini SHS, nadaljevalo obdobje boljševizma. Do priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS je po nalogu pariške mirovne konference prišlo 12. avgusta 1919. Velike zasluge, da je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS, je imel Matija Slavič. Vojska Kraljevine SHS je Prekmurje zasedla brez prelivanja krvi in takoj začela vzpostavljati novo upravo. Tako se je Prekmurje, kljub začetnim težavam, začelo počasi vključevati v državni mehanizem Kraljevine SHS.
Ključne besede: priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS, časniki, Murska republika, Matija Slavič, Jožef Klekl st., razmejitvena komisija
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 7000; Prenosov: 785
Celotno besedilo (2,03 MB) |
