| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVZEMI IN ZDRUŽITVE BANK
Jure Marin, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: POVZETEK Kot sem že omenil v diplomski nalogi prevzemi in združitve niso več nekaj neznanega, ampak na nek način postajajo zelo pomemben dejavnik v vsakodnevnem življenju. V preteklosti je bilo zelo malo ljudi, ki so imeli možnost občutiti, kako je biti zaposlen v podjetju, ki je bilo prevzeto ali v podjetju, ki se je za prevzem odločilo. Sam sem mnenja, da se bo ta trend v prihodnje spremenil in, da bo vsak zaposleni v svoji delovni dobi enkrat priča prevzemu bodisi na strani prevzemnega ali pa na strani ciljnega podjetja. Prvi del diplomske naloge se nanaša na zgodovino prevzemov in združitev, kjer sem zajel tudi vseh pet prevzemnih valov, ki so nas spremljali do danes in jih na kratko opisal. V drugem delu sem na kratko opisal osnovne pojme povezav bank kot so prevzem, združitev ter pripojitev. Vse te oblike pa lahko razčlenimo na prijazne ali sovražne oblike povezav. Seveda je to odvisno od ciljnega podjetja, kako se bo odzvalo na prevzem ali katero koli drugo obliko povezave. Kadar gre za sovražne prevzeme je dobro, da ciljno podjetje pozna vse vrste mehanizmov, s katerimi se lahko ustrezno ubrani takšnega napada. Obrambne mehanizme delimo na tiste, ki jih podjetja pripravijo in izvajajo že v času pred neposredno grožnjo prevzema, to so t.i. (pasivni obrambni ukrepi) in na skupino aktivnosti, ki jih podjetja uporabljajo kot ogovor na konkretne poskuse prevzemov to pa so t.i. (aktivni obrambni ukrepi). V nadaljevanju sem predstavil vrste in oblike prevzemov, ki so zelo pomembni, saj se morajo podjetja pravilno odločiti kakšen prevzem hočejo izvesti in seveda, na kakšen način. Nato sem podrobneje opredelil vrste prevzemov, ki jih delimo v štiri skupine, glede na stopnjo povezanosti v produkcijski verigi in glede dejavnosti podjetja v povezavi. In sicer poznamo horizontalne, vertikalne, konglomeratne in kongenerične prevzeme. Vsakemu izmed le-teh sem dodal še konkretne primere. V glavnem in zadnjem delu naloge pa sem opisal motive za prevzeme in združitve bank. Motivi, ki jih avtorji najbolj izpostavljajo so: • X-učinkovitost • Ekonomije povezanosti • Rast in diverzifikacija • Podcenjenost bank • Prevelik, da bi propadel • Tržna moč • Ekonomija obsega • Osebnostni motivi • Davčni motivi Kot pa vemo je razlogov zakaj se podjetja povezujejo veliko in tako se tudi motivi razlikujejo od primera do primera. Vendar kljub temu med najpogostejše motive za prevzeme sodijo povečanje tržnega deleža, doseganje ekonomij obsega in vstop na nove trge. Za zaključek bi lahko dejal, da so po mojem mnenju prevzemi in združitve v večini primerov zelo koristni tako za podjetja kakor tudi zaposlene, seveda kadar sledijo motivom podjetja in ne osebnim željam managerjev.
Ključne besede: Ključne besede: prevzem, združitev, pripojitev, prijazni in sovražni prevzem, (horizontalni, vertikalni, konglomeratni, kongenerični) prevzemi, oblike prevzemov, motivi za prevzeme.
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 2085; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (446,37 KB)

2.
Kako izboljšati etiko managerskih prevzemov v Sloveniji
Vladka Jauk, 2015, magistrsko delo

Opis: Vpliv etike managerjev na splošno poslovno etiko je izredno velik in pomemben. Namen magistrskega dela je obravnava slovenskih podjetij in delovanje managerjev pri prevzemih podjetij v skladu s poslovno etiko. Prvi del magistrskega dela je obravnavan s teoretičnega vidika, in sicer zajema obravnavo managerskih prevzemov, opredelitev etike in poslovne etike, etike managementa in predstavitev ene izmed pomembnejših funkcij v managementu, ki ji pravimo etično odločanje. Navedene kompetence smo na podlagi literature ustrezno predstavili in povzeli mnenja različnih avtorjev. V drugem delu magistrskega dela smo po posameznih korakih predstavili podjetja, ki so prevzemala ali bila prevzeta, in izpostavili motive oziroma vzroke za prevzem posameznega podjetja. Zabeležili smo tudi, kako je bila prisotna etika pri posameznih prevzemih, in navedli predloge za izboljšave. To nam je predstavljalo I. aplikativni del. V nadaljevanju aplikativnega dela smo proučili raziskovalna vprašanja in jih ustrezno argumentirali. V magistrskem delu smo si zastavili nalogo, da pojasnimo in ugotovimo vpliv etike na managerske prevzeme v Sloveniji. Temeljna ugotovitev našega dela je, da na uspeh managerskega prevzema pomembno vpliva etično delovanje v podjetju. Managerski prevzemi, v katerih podjetja procesu etičnega delovanja ne posvečajo dovolj pozornosti, so obsojena na propad. Pomemben del magistrskega dela predstavlja primerjava petih podjetij, ki so prevzemala in bila v končni fazi tudi sama prevzeta ter prikaz vloge etike v obravnavanih primerih. Tako v teoretičnem kot v empiričnem delu dosegli zastavljene cilje magistrskega dela.
Ključne besede: prevzem podjetij, prijazni in sovražni prevzem, uspešnost prevzema, etika in poslovna etika, etika managementa, etično odločanje, izbrani managerski prevzemi v Sloveniji (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Mercator, Merkur in Fructal).
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 880; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici