1. Uveljavljanje stvarnopravnih zahtevkov glede skupnega premoženja v stečajnem postopku : magistrsko deloMaja Remic, 2023, magistrsko delo Opis: V slovenski zakonodaji je skupno premoženje zakoncev opredeljeno kot skupek premoženjskih pravic, ki so bile v času trajanja zakonske zveze in dejanske življenjske skupnosti pridobljene odplačno ali z delom zakoncev. Skupno premoženje zakoncev pa je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja. Podlago za nastanek skupnega premoženja zakoncev daje Družinski zakonik, po katerem skupno premoženje nastaja ex lege, pri čemer se nastanek skupnega premoženja domneva. Zakonca se sicer lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij dogovorita o drugačni vsebini njunega premoženjskega režima, kot ga predpisuje zakon. Po zakonu sicer veljata dva premoženjska režima med zakoncema: režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev.
Magistrsko delo obravnava problematiko skupnega premoženja v primerih, ko se eden od zakoncev znajde v vlogi stečajnega dolžnika nad katerem se vodi postopek osebnega stečaja. Pri tem velja, da sta stečajni dolžnik in zakonec skupna imetnika premoženjskih pravic, ki so del skupnega premoženja, saj po splošnem pravilu velja, da skupno premoženje pripada obema zakoncema skupaj, deleži vsakega od njiju pa niso določeni. Zakonec zato sam ne more razpolagati z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, kar nujno pomeni, da je v postopku osebnega stečaja, v katerem se opravi prodaja vsega dolžnikovega premoženja, treba za prodajo dolžnikovega deleža na skupnem premoženju izpeljati tudi postopek delitve skupnega premoženja zakoncev. Stečajni postopek se namreč vodi z namenom hkratnega poplačila vseh upnikov po enakih deležih iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Delitev skupnega premoženja zakoncev v postopku osebnega stečaja pa je potrebna tudi iz vidika varstva zasebne lastnine zakonca stečajnega dolžnika, saj se v postopku osebnega stečaja sme poseči le na premoženje, ki je v lasti stečajnega dolžnika. Družinski zakonik v tem primeru uzakonja pravno fikcijo prijave izločitvene pravice zakonca na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ureja postopek osebnega stečaja, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek delitve skupnega premoženja, zato se glede vprašanj delitve skupnega premoženja zakoncev uporabijo pravila družinskega prava.
Ključne besede: zavarovana terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice, prijava izločitvene pravice, prerekanje, ugotovitev (ne)obstoja prerekane ločitvene pravice, ugotovitev (ne)obstoja prerekane izločitvene pravice, skupna lastnina, skupno premoženje, delitev skupnega premoženja, premoženjski režim med zakonci
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 433; Prenosov: 83
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
2. Postopek odmere davka v primeru premoženja nepojasnjenega izvoraSara Lipovšek, 2015, diplomsko delo Opis: Cilj instituta prijave premoženja in odmere davka od nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb je predvsem zmanjšanje obsega davčnih utaj, ki se v zadnjih letih pojavljajo na področju plačevanja davkov od dohodkov oz.dohodnine.
Načelo davčne pravičnosti je najpomembnejše načelo davčnega prava, v skladu s katerim naj bi davek plačevali vsi, ki so ekonomsko sposobni (primerno njihovi ekonomski moči).
V smislu uresničevanja zgoraj navedenega načela je bil v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku − novela 2G (Uradni list RS, št. 111/13) dodan nov, 68. a člen (odmera davka od nenapovedanih dohodkov), s katerim se posebej ureja cenitveni postopek v primeru, če sredstva davčnega zavezanca – fizične osebe precej presegajo dohodke, ki jih je ta za isto obdobje napovedal davčnemu organu.
Zakonski poudarek je v precejšnjem nesorazmerju med vrednostjo sredstev za privatno potrošnjo, s katerimi zavezanec razpolaga, in pojasnjenimi dohodki davčnega zavezanca, ki utemeljeno pričajo o precejšnjih davčnih utajah v preteklosti, zato z vidika enake obravnave davčnih zavezancev ni primerno niti sprejemljivo, da se takega zavezanca obravnava na enak način kot davčnega zavezanca, ki spoštuje pravni red. Iz teh razlogov je bila uvedena davčna stopnja v višini 70 %.
Postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov pri fizičnih osebah se lahko uvede za obdobje desetih let pred letom, v katerem je bil postopek uveden.
Kot pomoč pri ugotovitvi dejanskega razkoraka davčni organ uporablja institut prijave premoženja, predpisan v 69. členu ZDavP-2. Davčni organ sme zahtevati od davčnega zavezanca – fizične osebe, da predloži prijavo premoženja v primeru, če najprej sam zbere podatke o obsegu sredstev za zasebno potrošnjo, s katerimi je zavezanec v določenem obdobju razpolagal, ter podatke o zavezančevih obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih in ugotovi precejšnje nesorazmerje. Zavezanca za davek pa se ne pozove le k prijavi premoženja, temveč tudi k prijavi virov tega premoženja; torej tudi dohodkov in prejemkov, od katerih se davek ne plačuje.
Ključne besede: davčna načela, cenitev davčne osnove, 68.a člen ZDavP-2, prijava premoženja, nenapovedani dohodki, metode cenitve davčne osnove
Objavljeno v DKUM: 02.11.2015; Ogledov: 2962; Prenosov: 289
Celotno besedilo (822,97 KB) |
3. PREISKOVANJE NEPRAVILNOSTI PRI PRIJAVI PREMOŽENJA IN OBRNJENO DOKAZNO BREMETomaž Kuralt, 2013, magistrsko delo Opis: Raziskoval sem različne vidike projekta Prijava premoženja, ki ga izvaja Davčna uprava Republike Slovenije. Postopek davčnega nadzora pri tem projektu je opisan na razumljiv način, da lahko bralec dobi občutek, za kako zapleten in poseben postopek gre. Kljub temu da je pravna podlaga strnjena zgolj v dveh členih, je vodja projekta s smiselno uporabo zakonodaje izpeljal zakonit in učinkovit postopek za preprečevanje davčnih utaj s področja davka od dohodka. Preseneča pa je ugotovitev, da davčni zavezanci v postopkih posebne odmere davka fizičnih oseb niso inkriminirani. Zelo podobne ali celo enake postopke poznajo tudi ostale evropske države, vendar s to razliko, da so sankcije veliko strožje. S podrobno analizo zapisnikov in odločb davčnega organa so bili ugotovljeni zanimivi statistični in vsebinski vidiki davčnih postopkov. Analiza celotne sodne prakse s področja Prijave premoženja pa ponuja odgovore na večino spornih vprašanj.
Ključne besede: DURS, posebna odmera davka fizičnih oseb, Prijava premoženja, davčna preiskava, cenitev davčne osnove, obrnjeno dokazno breme, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 30.08.2013; Ogledov: 2240; Prenosov: 435
Celotno besedilo (1,18 MB) |
