| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prijateljstvo na delovnem mestu : primerjava med policisti in občani
Jure Butinar, Milan Pagon, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: organizacijska kultura, zaposleni, policisti, občani, delovno mesto, prijateljstvo
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (386,51 KB)

2.
Uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin - učenje strpnosti in sprejemanja drugačnosti : diplomsko delo
Emina Jupić, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin – učenje strpnosti in sprejemanja drugačnosti je praktično delo, ki je nastalo na podlagi projektnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili splošne značilnosti lutke, njen vpliv na razvoj otroka, pomembnost uporabe lutke v predšolskem obdobju in povezanost lutke pri oblikovanju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo izvedli projekt, ki je trajal štiri tedne v skupini otrok (n = 19), starih od štiri do šest let, z namenom, da bi otroke na igriv in poučen način že v predšolskem obdobju seznanili z drugačnostjo okoli nas. Rezultati projektnega dela so pokazali napredek vseh otrok v skupini pri izkazovanju sočutja, prijaznosti in vključevanja vseh otrok v igro, pri uporabi lutk pa sta se tudi izboljšali njihova koncentracija in pozornost. Izrazit napredek se je pokazal pri otroku s posebnimi potrebami, ki se je prvič pričel aktivno besedno vključevati v socialne igre in vzpostavljati očesni stik, ter pri otroku priseljencu, ki je v času projektnega dela pričel govoriti in se vključevati v skupne dejavnosti. Otroci v skupini so postali bolj strpni in bolj aktivni pri izkazovanju sprejemanja drugačnih, kar je bilo opazno zlasti med dnevno rutino in spontanimi dejavnostmi. Rezultati nakazujejo, da je uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin ustrezna metoda dela, ki je pomembna za delo strokovnih delavcev v vrtcu.
Ključne besede: lutka, lutkovna vzgoja, strpnost, drugačnost, prijateljstvo.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 871; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

3.
Razumevanje socialno konotiranih moralnih vrednot pri osnovnošolskih otrocih
Amadeja Janžič, 2019, magistrsko delo

Opis: Moralne vrednote so predvsem vrednote, ki temeljijo na odgovornosti in dolžnosti. Tako smo se v magistrskem delu z naslovom Razumevanje socialno konotiranih moralnih vrednot pri osnovnošolskih otrocih lotili teoretičnega in empiričnega raziskovanja. V teoretičnem delu smo se osredotočali predvsem na vrednote, moralo in moralni razvoj pri otrocih. Predstavili smo dejavnike, kot so družina, vrstniki, šola in družba, saj le-ti najpomembneje vplivajo na razvoj vrednot in morale. Dotaknili smo se različnih teorij moralnega razvoja in razvoja vrednot. Podrobno smo raziskali tudi moralne vrednote, kot so prijateljstvo, solidarnost, pravičnost in sočutje. V empiričnem delu smo se osredotočili na štiri moralne vrednote, in sicer na prijateljstvo, pravičnost, sočutje ter solidarnost. Pri otrocih, ki obiskujejo 4. in 5. razrede osnovnih šol, smo raziskovali razumevanje moralnih vrednot in pojma moralnosti, če v vsakdanjih situacijah ravnajo moralno ali nemoralno ter kdo ima največji vpliv na njihove moralne vrednote. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Iz rezultatov smo lahko razbrali, da iz izkušenj, ki so jih do sedaj pridobili, otroci razumejo nekatere moralne vrednote. Iz opisanih situacijah, ki so iz vsakdanjega življenja otrok, smo prepoznali, da otroci prej ravnajo moralno kot pa nemoralno. Ugotovili smo, da imata po njihovem mnenju največji vpliv na oblikovanje osebnih vrednot družina in vrstniki.
Ključne besede: vrednote, morala, moralne vrednote, prijateljstvo, sočutje, pravičnost, solidarnost
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1123; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
Mladinska pripovedna proza Nataše Konc Lorenzutti
Sanja Javornik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali mladinsko pripovedno prozo uveljavljene avtorice Nataše Konc Lorenzutti. Nataša Konc Lorenzutti je igralka, pedagoginja, pesnica in pisateljica, ki piše predvsem za otroke in mladino, izdala pa je tudi nekaj del za odrasle. Njena dela odražajo kakovost, izvirnost ter pristnost, zaradi česar je dobitnica mnogih nagrad za svoje delo. V začetnem delu smo predstavili avtorico Natašo Konc Lorenzutti – njeno biografijo ter bibliografijo, svoje poglede na ustvarjanje pa nam je podala v kratkem intervjuju. Ker v analiziranih delih kot vrednoti izstopata družina in prijateljstvo, smo ti dve vrednoti najprej predstavili teoretično. V jedrnem delu magistrskega dela smo analizirali vsa mladinska prozna dela Nataše Konc Lorenzutti. Razdelili smo jih v tri smiselne skupine, glede na naslovnika: književnost za predšolske otroke in 1. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Lučka, Ravno prav velik, Poleti letim) književnost za 2. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Pod Marijinim plaščem, Skrivališče, Mi smo slike, Kakšno drevo zraste iz mačka, Društvo starejših bratov, Kdo je danes glavni, Nisem smrklja, Zvezek in brezvezek) ter književnost za 3. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Enajstnik, Lica kot češnje, Avtobus ob treh). Analizirali smo vsako delo posebej, na koncu pa smo skupne točke vseh del povezali v smiseln zaključek.
Ključne besede: Nataša Konc Lorenzutti, mladinska proza, doživljajska kratka zgodba, socialna kratka zgodba, mladinski realistični roman, slikopis, vrednote, družina, prijateljstvo
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 2405; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
Psihosocialne značilnosti udeležencev medvrstniškega nasilja glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja
Tina Pivec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izvajanje ali/in doživljanje nasilnega vedenja predstavlja eno izmed ključnih težav v mladostništvu. Iz literature je razvidno, da imajo posamezniki, ki izvajajo in/ali so deležni nasilnega vedenja, psihosocialne težave pogosteje kot njihovi normativni vrstniki. Za nasilneže so večinoma značilne eksternalizirane težave, za žrtve internalizirane, za nasilneže-žrtve pa tako eksternalizirane kot tudi internalizirane težave. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev medvrstniškega nasilja glede na njihove psihosocialne značilnosti in glede na vir poročanja. Prvotni vzorec je zajemal 1905 učencev iz 22 osnovnih šol v Sloveniji, ki so bili stari med 11 in 16 let. Učenci so bili razdeljeni glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja v tri podvzorce, ki so temeljili na metodi samoporočanja in/ali vrstniškega poročanja, in sicer v naslednje štiri skupine: nasilneži, žrtve, nasilnežižrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da so fantje pogosteje umeščeni v skupini nasilnežev in nasilnežev-žrtev kot dekleta. Na podlagi rezultatov multivariatne analize variance sem ugotovila, da so nasilneži najstarejši, imajo najvišjo stopnjo priljubljenosti med vsemi skupinami, podobno visoko splošno in socialno samopodobo ter stopnjo prijateljskih odnosov kot neudeleženi in podobno nizko stopnjo nadzora jeze kot nasilneži-žrtve. Žrtve zaznavajo najnižjo oporo vrstnikov, imajo najnižjo splošno in socialno samopodobo, najnižjo stopnjo prijateljskih odnosov med vsemi skupinami ter podobno stopnjo priljubljenosti kot neudeleženi. Nasilneži-žrtve imajo najvišjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter zaznavajo najnižjo oporo učiteljev v primerjavi z vsemi skupinami. Neudeleženi učenci zaznavajo najvišjo oporo vrstnikov in učiteljev, imajo najnižjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter najvišjo stopnjo nadzora jeze med vsemi skupinami.
Ključne besede: nasilneži, žrtve, nasilneži-žrtve, neudeleženi, spol, starost, opora vrstnikov, opora učiteljev, splošna in socialna samopodoba, izražanje jeze, prijateljstvo, priljubljenost. 
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1552; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
Motiv identitete v romanih Frančiška in Prijateljstvo pisatelja Fulvia Tomizze
Maja Starc, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Motiv identitete, predvsem obmejne identitete, ima v romanih pisatelja Fulvia Tomizze pomembno mesto, saj mu kot pisatelju meje, kot se je sam imenoval, predstavlja rdečo nit v življenju in delu na literarnem področju. V romanih Prijateljstvo in Frančiška se zaradi njegove dvojne identitete pokaže njegova sposobnost objektivnega vrednotenja skupin ljudi, ki se v določenih posebnih okoliščinah znajdejo v podrejenem oz. nadrejenem položaju. Razprava skuša pokazati pisateljev human čut do ljudi, ki se znajdejo v manjšinskem položaju, in njegovo literarno zavzemanje za boljše odnose med italijanskim in slovenskim narodom.
Ključne besede: italijanska književnost, Fulvio Tomizza, Frančiška, Prijateljstvo, obmejna identiteta, literarni motivi, literarne študije
Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1194; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (356,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pomen in razvoj prijateljstva pri predšolskih otrocih
Janina Šuler, 2017, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Pomen in razvoj prijateljstva pri predšolskih otrocih. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je zasnovan na obsežni strokovni literaturi, ki zajema področje pomena in razvoja prijateljstva med otroki v predšolskem obdobju. Raziskovalni del temelji na hipotezah, ki so oblikovale anketni vprašalnik. Bistvo celotnega diplomskega dela je ugotoviti, ali hipoteze držijo ali ne. Delo v vrtcu, ki je zasnovano na podlagi letnega delovnega načrta, vključuje tudi del, ki je pomemben za ustvarjanje odnosov, med katere sodi tudi prijateljstvo. Vzgojitelj lahko s svojo osebnostjo veliko prispeva k temu, da si znajo otroci poiskati prijatelja v prvih letih svojega življenja. Oboje ima pomemben vpliv na otroka in na to, kako bo kot odrasel znal ustvarjati dobre in zdrave odnose. Za ustvarjanje ugodnih pogojev, ki pripeljejo do začetka prijateljskih vezi, so odgovorni tako starši kot vzgojitelji v povezavi z neposrednim okoljem. Druženje z vrstniki na splošno in predvsem med igro se je izkazalo kot pomembno pri oblikovanju dobrih in zdravih odnosov. Danes je vrtec prostor, ki daje otrokom vrsto možnosti za povezovanje in navezovanje z drugimi otroki. Od posameznega otroka pa je odvisno, ali bo razvil trajnejša ali kratkotrajna prijateljstva.
Ključne besede: odnosi, predšolski otroci, prijateljstvo, razvoj, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 2302; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (736,46 KB)

8.
INDIVIDUALNI DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA IN VIKTIMIZACIJE
Ana Amon, Damjana Goličnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je namerno, negativno in ponavljajoče se vedenje, usmerjeno proti žrtvi, ki je šibkejša ali bolj ranljiva od nasilneža (Monks in Smith, 2006). Viktimizacija pa je definirana kot ponavljajoča se izpostavljenost agresivnim in nasilnim dejanjem s strani enega ali več posameznikov (Salmivalli in Peets, 2009). Obstaja veliko različnih dejavnikov, ki vplivajo na pojav in razsežnosti medvrstniškega nasilja. Glavni cilj magistrskega dela je bil preučiti, v kolikšni meri posamezni individualni dejavniki napovedujejo pojavljanje izvajanja medvrstniškega nasilja in viktimizacije. V raziskavo je bilo vključenih 2007 učencev (1012 fantov in 995 deklet) slovenskih osnovnih šol od 6. do 9. razreda. Na podlagi rezultatov hierarhične multiple regresijske analize sva ugotovili, da izvajanje medvrstniškega nasilja statistično pomembno pozitivno napovedujejo starost, stališča v podporo nasilnežu, internalizacija jeze in eksternalizacija jeze, kar pomeni, da z naraščanjem teh dejavnikov narašča tudi stopnja izvajanja medvrstniškega nasilja. Učni uspeh, stališča v podporo žrtvi in nadzor jeze pa predstavljajo negativne napovednike izvajanja medvrstniškega nasilja, kar pomeni, da z upadanjem teh dejavnikov stopnja izvajanja medvrstniškega nasilja narašča. Za viktimizacijo pa so rezultati pokazali, da so njeni pozitivni napovedniki stališča v podporo nasilnežu, splošna samopodoba, internalizacija jeze in eksternalizacija jeze, kar pomeni, da z naraščanjem teh dejavnikov narašča tudi stopnja viktimizacije. Učni uspeh, samopodoba na področju vrstnikov in samopodoba na področju zunanjega videza pa viktimizacijo napovedujejo negativno, kar pomeni, da z upadanjem teh dejavnikov stopnja viktimizacije narašča. Spol se je izkazal kot negativni napovednik tako izvajanja medvrstniškega nasilja kot tudi viktimizacije, kar pomeni, da so fantje pogosteje izvajalci in žrtve medvrstniškega nasilja. S pomočjo t-testa za neodvisne vzorce pa sva ugotovili, da učenci, ki nimajo prijatelja v razredu, pogosteje doživljajo viktimizacijo kot tisti, ki imajo vsaj enega prijatelja v razredu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, viktimizacija, individualni dejavniki, spol, starost, učni uspeh, samopodoba, stališča do nasilja, samoučinkovitost, izražanje jeze, prijateljstvo
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 2096; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

9.
Trilogija kratke proze Matjaža Pikala: Luža (2001), Samsara (2005), Genija (2009)
Aleš Kline, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen pisanja te diplomske naloge je bil raziskati mladinsko kratko prozo Matjaža Pikala ter hkrati vsebinsko ovrednotiti in predstaviti avtorjeva dela in ugotoviti, katera snov, teme in motivi se pojavljajo v njih. Prebrana, analizirana in primerjana so bila tri avtorjeva dela, ki spadajo v mladinsko kratko prozo, in sicer Luža (2001), Samsara (2005) in Genija (2009). Snov, ki je predstavljena v posameznem delu, prikazuje teme in probleme vsakdanjega življenja, s katerimi se srečujejo predšolski in šolski otroci. Motivi in teme, ki se prepletajo v delih, so ljubezen, otroštvo, življenje, družina, žalost, jeza, razočaranje, pustolovščine, prijateljstvo.
Ključne besede: mladinska proza, fantastična pripoved, otroštvo, vrtec, šola, igra, odraščanje, družina, prijateljstvo, pustolovščine, Matjaž Pikalo
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1715; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (294,32 KB)

10.
Pogledi na prijateljstvo moških in žensk
Ana Humar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti moški in ženski vidik prijateljstva, torej razlike med moškimi in ženskimi prijateljstvi. V teoretičnem delu najprej povzamemo nekaj splošnih ugotovitev o prijateljstvu ter predstavimo, kako prijateljstvo opisujejo različni avtorji. V nadaljevanju se ustavimo pri nastanku in razvoju prijateljstva, opišemo njegove značilnosti in vrste. Ker pa se osredotočamo na predstavitev moškega in ženskega vidika prijateljstva, v nadaljevanju opišemo dojemanje razlik ter podobnosti med moškimi in ženskimi prijateljstvi. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov (anketa). Raziskovalni vzorec je obsegal 120 naključno izbranih moških in žensk, starih od 16 do 40 let. Zanimalo nas je, kaj jim pomeni prijateljstvo, kaj v prijateljskem odnosu najbolj cenijo moški in kaj ženske. Ugotovili smo, da moški najbolj cenijo zvestobo, ženske pa zaupanje, oboji pa kot glavni vzrok za »ohlajanje« prijateljstva navajajo zahrbtnost. Raziskali smo tudi, kaj moški in ženske menijo o napredovanju intimnosti v odnosu in ali prijateljstvo krepi medsebojna podobnost ali različnost. Podatke smo obdelali kvantitativno. Prikazani so grafično in tabelarno ter predstavljeni s pomočjo deskriptivne statistike. Za preverjanje razlik med spoloma smo uporabili t-test.
Ključne besede: prijateljstvo, moški, ženska, odnosi, razlike
Objavljeno v DKUM: 26.04.2016; Ogledov: 1834; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 10.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici