| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA NEDOVRŠNE OBLIKE GLAGOLSKEGA VIDA V AMERIŠKI IN BRITANSKI ANGLEŠČINI
Barbara Prosenjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo se osredotoči na poseben element angleškega jezika, in sicer nedovršno obliko glagolskega vida. Narejena je primerjava pogostosti rabe nedovršne oblike v pogovorni ameriški angleščini in pogovorni britanski angleščini. Prikazano je, kateri slovnični čas, se najpogosteje uporablja z nedovršno glagolsko obliko. In prav tako, kateri glagoli so uporabljeni na »dinamičen« ali »statičen« način. V empiričnem delu je poiskana in primerjana uporaba nedovršne glagolske oblike v dveh komedijah — Prijatelji (ameriška angleščina) in Parčkanje (britanska angleščina). Narejen je seznam vseh nedovršnih oblik glagolov, ki se pojavljajo v obravnavanih komedijah, in so tudi analizirani. Sklepati je možno, da so nedovršni glagoli nedvomno pomemben in pogosto uporabljen sestavni del govorjenega angleškega jezika. Nedovršna oblika glagolskega vida je bolj pogosto uporabljena v ameriški angleščini kot v britanski angleščini. Nedovršna oblika glagolov je bila pogosta stoletja nazaj, ampak njena popularnost še vedno raste. Nove kombinacije nedovršnih glagolov nastajajo vsaki dan, tako se razvijajo in spreminjajo vzporedno z jezikom na sploh.
Ključne besede: Nedovršna oblika glagolskega vida, dovršna oblika glagolskega vida, »dinamični glagoli«, »statični glagoli«, ameriška angleščina, britanska angleščina, Prijatelji, Parčkanje
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2749; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
ŠPORTNA DEJAVNOST OTROK IN ODNOSI Z VRSTNIKI
Miha Ribič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost športne dejavnosti in odnosov z vrstniki otrok, starih od devet do enajst let. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 453 otrok drugega triletja, od tega je bilo 233 deklic in 220 dečkov. Otroci so obiskovali OŠ Franca Rozmana - Staneta, OŠ Toneta Čufarja, OŠ Gustava Šiliha (Laporje), OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Hajdina, OŠ Markovci in OŠ Šmarje pri Jelšah. Športno dejavnost otrok in odnose z vrstniki smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom, ki so ga otroci sami izpolnili. Za ugotavljanje odnosov med vrstniki je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Na osnovi pridobljenih podatkov, ki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS za programsko okolje Windows, smo otroke razdelili v skupino nizko (do 30 minut), skupino srednje (od 31 do 60 minut) in skupino zelo športno dejavnih (več kot 60 minut) otrok drugega triletja. Razlike v odnosih med vrstniki med skupinami različno športno dejavnih otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p≤0,05. Natančno opredelitev rezultatov smo opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da so športna dejavnost otrok in odnosi med vrstniki povezani. Med skupinami nizko, srednje in zelo športno dejavnih otrok obstajajo statistično značilne razlike v odnosih med vrstniki. Spol je tisti faktor zaradi katerega ne prihaja do razlik med odnosi z vrstniki. Prav tako prihaja do statistično značilnih razlik med skupinami različno športno dejavnih otrok v času, ki ga namenijo igri s prijatelji. V priljubljenosti med vrstniki prihaja do statistično pomembnih razlik med otroki — dečki in deklicami drugega triletja —, ki so nizko športno dejavni, srednje športno dejavni in zelo športno dejavni. Otroci, ki so zelo športno dejavni, se več igrajo z vrstniki kot njihovi manj športno dejavni vrstniki, prav tako so med vrstniki bolj priljubljeni in imajo boljši in kvalitetnejši odnos z vrstniki.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gibalna dejavnost, drugo triletje, gibalni razvoj, prijatelji.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1893; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Vpliv socialnega omrežja Facebook na šolsko uspešnost srednješolcev v Sloveniji
Tadeja Bratuša, 2012, diplomsko delo

Opis: Danes se učitelji vse bolj zavedajo, da vdor modernih tehnologij spreminja način podajanja znanj mladim. Vedno pogosteje vključujejo uporabo interaktivne table, različne video vsebine za popestritev in motivacijo mladih ter pri nas še ne tako razvite možnosti spletnega socialnega omrežja Facebook kot učnega orodja. Največjo pozornost smo namenili prav spletnemu socialnemu omrežju Facebook kot potencialnemu pripomočku za podajanje, razlaganje in utrjevanje šolskih vsebin. V teoretičnem delu smo obravnavali spletno socialno omrežje na splošno, njegov pomen, lastnosti in posebnosti, njegov vpliv na šolsko uspešnost dijakov, povezanost z njihovimi učitelji kot facebook prijatelji ter nadzor staršev nad uporabo le–teh. Na osnovi pridobljenih informacij in opravljene empirične raziskave smo prišli do pomembnih zaključkov, kjer mladi, kot pričakovano, spletno socialno omrežje Facebook zelo dobro poznajo in ga uporabljajo za druženje s prijatelji, za zabavo in vedno bolj tudi za obveščanje o šolskih obveznostih kot so testi, referati, govorilne ure učiteljev in drugo. Čeprav posvetijo Facebooku veliko prostega časa, ni bilo zaznati, da bi prekomerna uporaba Facebooka zmanjšala njihov učni uspeh. Prav tako učitelji niso facebook prijatelji z dijaki in obratno. Večjo participacijo smo pričakovali s strani staršev nad otroci pri nadzoru in pravilih uporabe spletnega socialnega omrežja Facebook. Konstruktivno vključitev Facebooka v šolsko okolje vidimo v večji ozaveščenosti in varnosti, tako s strani šole kot institucije, učiteljev in staršev, pri uporabi Facebooka ali v šolske namene ali pa za sprostitev mladih.
Ključne besede: spletno socialno omrežje Facebook, vpliv Facebooka, šolska uspešnost, učitelji, Facebook prijatelji, starševski nadzor.
Objavljeno: 27.03.2012; Ogledov: 2829; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
UPORABA FACEBOOKA V PETEM IN DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Mateja Salaj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Uporaba Facebooka v petem in devetem razredu osnovne šole sem predstavila značilnosti obdobja otroštva in mladostništva. Predstavila sem telesni razvoj in zdravje otrok in mladostnikov, opredelila odnose, ki nastajajo med vrstniki, prijatelji, sorojenci in druţino. Opisala sem značilnosti, ki doletijo vsakega otroka na prehodu iz obdobja otroštva v obdobje mladostništva. Preučila sem vlogo staršev do otrok in mladostnikov. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali učenci petega in devetega razreda, zbrala podatke o tem, kako so seznanjeni s Facebookom, kdo jih je seznanil z njim, koliko časa preţivijo na njem. Zanimalo me je tudi, v katere namene uporabljajo Facebook in kakšno mnenje imajo o ostalih uporabnikih Facebooka. V raziskavo sem vključila 185 učencev štirih različnih osnovnih šol (osnovne šole Apače, Negova, Radenci in Tišina). Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike pri uporabi Facebooka glede na spol in razred učencev. Ugotovila sem, da so učenci osnovnih šol dobro seznanjeni s profilom Facebook.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, mladostnik, vrstniki, prijatelji, starši, druţina, Facebook
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1709; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
PODOBA ZLIKOVCA V ZVESTIH PRIJATELJIH BOGDANA NOVAKA
Denis Černko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Podoba zlikovca v Zvestih prijateljih Bogdana Novaka je obravnavana podoba zlikovca v vseh desetih knjigah zbirke. Zbirko umeščamo v slovensko realistično avanturistično mladinsko prozo, znotraj te pa v taborniško avanturistično prozo in otroško detektivko. Glavne literarne osebe so otroci, ki razkrivajo kraje, skrivnosti, povezane z bogastvom in raznimi nevarnostmi. Pogosto glavne literarne osebe nimajo možnosti izbire, saj so v pustolovščino potisnjene: največkrat so namreč naključne priče nezakonitega dejanja, redkeje pa želijo ohraniti dobro ime nekoga, ki so ga po krivem obdolžili takšnega dejanja. Zgradba otroških detektivk je precej šablonska: na začetku se razkrije težava, nato se glavna literarna oseba vmeša v dogajanje in s pomočjo pomočnikov razkrinka antagonista. Nezakonito dejanje je razkrito, glavni junak pa je nagrajen, saj je s svojo spretnostjo pomagal ujeti zločinca, ki ga policija že dolgo išče. Praviloma so antagonisti odrasli, otroci pa jih s svojo poštenostjo in spretnostjo premagajo. V diplomskem delu sem se osredotočil prav na podobo zlikovca. Najprej sem zapisal natančno obnovo vsebine za vsako knjigo iz zbirke, nato pa v tabeli prikazal funkcije literarnih oseb glede na 17 točk, ki jih je ob analizi knjige Bela past zastavila Dragica Haramija. Glede na prebrane knjige sem zlikovce lahko razdelil v tri skupine: v prvo sem umestil tiste knjige, kjer zlikovec ni fizična oseba, v drugo zlikovce, ki jih zaradi njihovih dejanj čaka zaporna kazen, v tretjo pa osebe, ki svoja škodljiva dejanja obžalujejo in zvestim prijateljem na koncu ponudijo roko sprave. Iz vseh treh skupin lahko sklenem, da zlikovec ali »zle okoliščine« pomembno vplivajo na dogajanje v zgodbi, saj se prav zaradi njihovih negativnih ali celo kaznivih dejanj pustolovščina šele začne.
Ključne besede: Bogdan Novak, Zvesti prijatelji, slovenska realistična avanturistična mladinska proza, taborniška avanturistična proza, otroška detektivka, podoba zlikovca.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1736; Prenosov: 1940
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Odnosi študentov in študentk z njihovimi starši, prijatelji in romantičnimi partnerji
Zlatka Cugmas, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi, v kateri je sodelovalo 180 študentov in študentk prvih treh letnikov različnih fakultet, smo želeli ugotoviti povezanost med njihovimi odnosi (zaupanjem, odprto komunikacijo in odtujenostjo) z mamo, očetom, prijatelji in partnerjem v romantični zvezi (v nadaljnjem besedilu: partner) ter povezanost med temi odnosi, stilom navezanosti na partnerja, značilnostmi preteklih romantičnih zvez in odkritostjo do staršev ter partnerja. Za preučevanje odnosov s starši, prijatelji in partnerjem smo prevedli in ustrezno prilagodili Vprašalnik navezanosti na starše in vrstnike (IPPA; Armsden in Greenberg, 1987), stile navezanosti smo merili z njihovimi opisi, sami pa smo sestavili ocenjevalne lestvice značilnosti romantičnih odnosov in odkritosti do staršev in partnerja. Rezultati so pokazali, da so kakovostni odnosi s partnerjem pomembno pozitivno povezani z varnim stilom navezanosti na partnerja ter s kakovostnimi odnosi s prijatelji in starši. Udeleženci z različnimi stili navezanosti se pomembno razlikujejo v značilnostih svojih romantičnih zvez. Rezultati so pokazali tudi pomembne razlike med spoloma. Udeleženke imajo kvalitetnejše odnose z mamami, prijatelji in partnerji kot udeleženci.
Ključne besede: študenti, navezanost, partnerski odnosi, starši, prijatelji, Vprašalnik navezanosti na starše in vrstnike (IPPA), Ocenjevalna lestvica o značilnostih preteklih romantičnih zvez, Ocenjevalni lestvici odkritosti do staršev in do partnerja, Stili navezanosti na partnerja
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 483; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

7.
PREVAJANJE KULTURNO SPECIFIČNIH ELEMENTOV V HUMORISTIČNI NANIZANKI PRIJATELJI
Karmen Florjanič, 2016, magistrsko delo

Opis: Pogoj za uspešno prevajanje kulturno-specifičnih elementov je odlično poznavanje ciljnega jezika in kulture. V magistrski nalogi smo opredelili pojem prevajanja in kulture ter definirali avdiovizualno prevajanje, pri čemer nam je bila v pomoč tuja znanstvena literatura. Ker smo v magistrski nalogi želeli tudi pojasniti ustrezne strategije za prevajanje kulturno-specifičnih elementov, smo se osredinili na teorijo Brigit Nedergaard-Larsen in obravnavali njen članek z naslovom Culture-bound Problems in Subtitling. Magistrska naloga daje poudarek na prevajanju kulturno-specifičnih elementov pri podnaslavljanju humoristične serije Prijatelji. Analizirali smo izbrane epizode prve, druge in tretje sezone nanizanke. Rezultate smo podali v obliki grafikona v devetem poglavju. Izkazalo se je, da uradni prevajalec več kot polovico kulturno-specifičnih izrazov ni ustrezno prevedel. Tako smo ovrgli naše hipoteze. Ugotovili smo, da prevajalec mora pri podnaslavljanju upoštevati določene dejavnike, tako jezikovne kot tehnične. Poznati mora značilnosti izvirne in ciljne kulture, upoštevati znanje, ki ga ima gledalec ciljnega jezika, in pa tudi časovno in prostorsko stisko pri podnaslavljanju. Tako lahko zaključimo, da podnaslavljanje še zdaleč ni enostaven proces, kot morda menijo nekateri.
Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, kulturno-specifični elementi, humoristična nanizanka Prijatelji, strategije prevajanja
Objavljeno: 18.05.2016; Ogledov: 1258; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici