1. Terezijanski popis 'duš'/prebivalstva župnije Griže leta 1754 : magistrsko deloJernej Flis, 2024, magistrsko delo Opis: Leta 1754 je Habsburška monarhija na zahtevo vladarice Marije Terezije izvedla prvi splošni popis prebivalstva, ki je bil del obsežnega nabora reform za davčne in vojaške potrebe države. Podrobna obravnava cerkvenega popisa prebivalstva v župniji Griže, ki se nahaja na območju Savinjske ravni in Posavskega hribovja, je glavni cilj magistrskega dela z naslovom Terezijanski popis 'duš'/prebivalstva župnije Griže leta 1754. Ob predstavitvi nastanka in razvoja griške župnije in njene vpetosti v takratni cerkvenoupravni in državni okvir osrednji del naloge predstavljata transkripcija in podrobna analiza tega popisa. Razkriva se številčna, starostna, spolna in socialna struktura popisanega prebivalstva. Popis vsebuje podatke o podložnosti faranov različnim − tako posvetnim kot cerkvenim − zemljiškim gospostvom in njihovi prostorski razporeditvi po toponimih oz. krajih. Za prepoznavanje slednjih je bila pomembna uporaba in obravnava jožefinskih vojaških kart in drugih sodobnejših zemljevidov. Predstavljena je tudi prostorska korelacija med vinogradniškimi površinami na jožefinskih kartah in popisanimi ljudmi, ki so živeli v vinogradih. Poleg demografskih in drugih značilnosti so prikazana in analizirana še konkretna moška in ženska imena ter priimki ljudi tistega časa. Ključne besede: Terezijanski popis prebivalstva leta 1754, prebivalstvo, Griže, transkripcija, zemljiška gospostva, socialni statusi, zgodovina župnije Griže, jožefinske vojaške karte, imena in priimki Objavljeno v DKUM: 13.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 44
Celotno besedilo (5,86 MB) |
2. (Ne)podaljševanje večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r pri dijakih in dijakinjah v 3. letniku splošnih gimnazij : magistrsko deloAna Rotovnik Omerzu, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko podaljševanja osnove pri pregibanju in tvorbi svojilnih pridevnikov na primeru tujih priimkov, katerih nosilci so osebe moškega spola. Spodbudo za nastanek magistrskega dela predstavlja jezikovna študija primera (Ne)podaljševanje večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r, ki je nakazala na določena razhajanja med jezikovno normo in trenutno rabo. Zanimalo me je, kako podaljševanje osnove pri pregibanju prevzetih priimkov dojemajo dijaki in dijakinje v 3. letniku splošnih gimnazij v Sloveniji.
V teoretičnem delu so predstavljena že obstoječa pravila za tvorjenje eno- in večzložnih samostalnikov moškega spola z osnovo na -r, ugotovitve izvedenih raziskav in odgovori strokovnjakov na vprašanja, povezana s problematiko magistrskega dela. V teoretični del je vključena tudi že omenjena raziskava, nastala pod mentorstvom in v soavtorstvu z red. prof. dr. Ireno Stramljič Breznik.
Za lažjo interpretacijo rezultatov sem pregledala aktualna učna gradiva za slovenščino v 2. in 4. letniku gimnazije, in sicer kako in če sploh je naslovna problematika predstavljena v učnih gradivih.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo 305 dijakov in dijakinj 3. letnika splošnih gimnazij v Sloveniji. S spletno anketo, ki je med drugim vsebovala 20 tujih moških priimkov, katerih osnova se konča na -r, sem preverila oblikoslovno in tvorbno zmožnost anketiranih, natančneje podaljševanje osnove priimkov z -j pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika. Rezultate ankete sem primerjala s korpusno analizo študije primera.
Ugotovila sem, da so rezultati korpusne analize in raziskave, izvedene na vzorcu dijakov in dijakinj, primerljivi. Jezikovni uporabniki v večini sledijo aktualni jezikovni normi in osnove priimkov glede na pravila (ne)podaljšujejo. Odstopanja od trenutnih napotil Slovenskega pravopisa (2001) izkazuje le ena skupina priimkov – priimki z osnovo na -r in nemim e (tip Moliere, Shakespeare, Voltaire). Razloge za to lahko pripišem ali nepoznavanju jezikovnih pravil ali pravopisnim napotilom, ki niso v skladu s prevladujočo rabo.
Učna gradiva za slovenščino v 2. in 4. letniku gimnazije sicer opozorijo na spremembe pri sklanjanju eno- in večzložnih samostalnikov moškega spola, a le na primerih občnih in domačih lastnih imen. Anketirani v večini niso seznanjeni s pravili tvorbe tovrstnih oblik tujih moških priimkov, oblike najpogosteje tvorijo »po posluhu«. Vzpodbudna je ugotovitev, da večina slovenskih gimnazij dijakom ponuja dejavnosti, v okviru katerih lahko nadgrajujejo svoje znanje slovenskega jezika, saj anketirani v okviru obšolskih dejavnosti ne izkazujejo dodatnega zanimanja za slovenščino. Ključne besede: besedotvorje, oblikoslovje, prevzeta osebna lastna imena, tvorbna zmožnost, tuji priimki Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 713; Prenosov: 78
Celotno besedilo (3,10 MB) |
3. PREBIVALSTVO ŽUPNIJE RAKA MED LETI 1784-1800 NA PODLAGI MATIČNIH KNJIGPetra Kupčič, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Prebivalstvo župnije Raka med leti 1784–1800 na podlagi matičnih knjig sem predstavila zgodovino vasi ter župnije Raka. Temu sledi poglavje o maticah, kjer sta opisana izgled in sama vsebina knjig, analiza dvajsetih najpogostejših priimkov v župniji, poglaviten del tega poglavja pa je transliteracija krstne matice. Nato je podana analiza matic, diplomsko delo pa zaključujejo sklepi. Ključne besede: Župnija Raka, matične knjige, transliteracija, priimki Objavljeno v DKUM: 29.01.2013; Ogledov: 4047; Prenosov: 543
Celotno besedilo (1,82 MB) |
4. Prebivalstvo trga Murska Sobota na podlagi matičnih knjig iz 18. stoletja (1733-1788)Nina Gubič, 2011, diplomsko delo Opis: Zgodovino posameznega kraja v največji meri predstavljajo ljudje, ki so tam živeli, na njihov vsakdanjik pa je dokaj vplivala tudi Cerkev. Ljudje so se v okviru posamezne župnije rodili, poročali, umirali in delali. Pomemben zgodovinski vir o življenju v posameznih župnijah so matične knjige. V diplomskem delu so tako predstavljene najstarejše danes ohranjene matične knjige privilegiranega trga Murska Sobota med leti 1733 in 1788. Najprej je podan zgodovinski pregled trga Murska Sobota do 18. stoletja, nato pa soboške župnije od njene ustanovitve do konca 18. stoletja. Posebna pozornost je namenjena nastanku in razvoju matičnih knjig ter razvoju in pomenu novoveških imen in priimkov. Sledi analiza matičnih knjig za trg Murska Sobota, tekstovno in grafično obdelani podatki, kar pa je zajeto v drugem delu diplomskega dela. V transliteraciji virov je najprej izpisana krstna knjiga od 1733 do 1788, sledi poročna knjiga od 1736 do 1774, na koncu pa še pokopna knjiga od 1736 do 1774. Dodane so še priloge ter podatki o virih in literaturi. Ključne besede: trg Murska Sobota, murskosoboška župnija, priimki, matice župnije Murska Sobota, 18. stoletje Objavljeno v DKUM: 18.05.2011; Ogledov: 4581; Prenosov: 440
Celotno besedilo (3,33 MB) |
5. RODBINSKI PRIIMKI IN IMENA V MATICAH ŽUPNIJE ŽUSEM MED LETI 1755 – 1800Barbara Kos, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Rodbinski priimki in imena v maticah župnije Žusem med leti 1755 — 1800 sta najprej predstavljena območje Žusma s historičnimi lokacijami od pozne antike do konca 18. stoletja in župnija Žusem s cerkvama sv. Jakoba in sv. Valentina. Temu sledi seznanitev z nastankom in vrstami matičnih knjig na splošno. Osrednji del diplomskega dela zajema predstavitev žusemskih matic in njihova transliteracija. Podatki pridobljeni iz matičnih knjig so analizirani grafično in tekstovno. V zadnjem delu diplomskega dela se nahajajo sklepne ugotovitve s seznamom uporabljenih virov in literature. Ključne besede: matične knjige, župnija Žusem, sv. Jakob, sv. Valentin, imena, priimki Objavljeno v DKUM: 17.03.2011; Ogledov: 5435; Prenosov: 342
Celotno besedilo (2,32 MB) |
6. Limbuški in pekrski priimki iz matic župnije Svetega Jakoba v LimbušuNina Pavalec, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Limbuški in pekrski priimki iz matic župnije Svetega Jakoba v Limbušu predstavlja v prvem delu naloge zgodovino Limbuša od začetka 15. pa do konca 18. stoletja in nastanek ter razvoj matičnih knjig. Predstavljena je krajša zgodovina limbuškega gradu, posestniki v Limbušu in Pekrah in obveznosti podložnikov, hkrati pa je predstavljena tudi župnija Svetega Jakoba v Limbušu. Posebna pozornost je namenjena nastanku in razvoju matičnih knjig. Analizirane so bile limbuške matične knjige za kraja Limbuš in Pekre, kar je zajeto v drugem delu diplomskega dela. V analizi so tekstovno obdelani podatki limbuških matic za Pekre in Limbuš. Na koncu so dodani podatki o virih in literaturi, seznam preglednic in slik. Ključne besede: Limbuš in Pekre, priimki, matice župnije Svetega Jakoba v Limbušu. Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 3187; Prenosov: 577
Celotno besedilo (4,36 MB) |
7. Starejši priimki v Framu na podlagi matičnih knjigNatalija Ivančič, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Starejši priimki v Framu na podlagi matičnih knjig predstavlja v prvem delu naloge zgodovinski oris kraja Fram. Predstavljeni so lastniki gospoščine Fram, grad in cerkev. V drugem delu sledi prepis krstnih matičnih knjig, iz 18. stoletja, vodenih v župniji Slivnica. V analizi so tekstovno in grafično obdelani podatki matičnih knjig. Gre predvsem za raziskavo priimkov, botrov in življenje Framčanov. Na koncu so dodani podatki o virih, literaturi, seznami preglednic, grafov in slik. Ključne besede: Ključne besede: Krstna matična knjiga, zemljiško gospostvo Fram, 18. stoletje, priimki. Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 3720; Prenosov: 453
Celotno besedilo (3,23 MB) |