SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
MOŽNOSTI UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V TURIZMU
Jernej Lubej, 2010, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu diplomskega dela smo opredelili in opisali problem, podali cilje, opredelili namen in trditve ter predpostavke, omejitve in metode raziskave. V drugem poglavju smo podali okoljske in ekonomske razloge za opustitev fosilnih virov energije. Med ekonomskimi razlogi prevladujeta predvsem negotova oskrba s fosilnimi viri in negotova cena. Trendi na področju podnebnih sprememb in rastoča ozaveščenost prebivalstva nakazujejo prihodnje prilagajanje turistične branže. Predstavili smo tudi ekološka prizadevanja hotelov s pridobivanjem certifikatov, kot sta EU marjetica in Bio hotel, ter prizadevanja in težave destinacij na področju oskrbe s pitno vodo, prekomernega obiska, odpadkov in odplak. Predstavili smo prizadevanja agencije TUI na področju vpeljave trajnostnega načina poslovanja in organizacije potovanj v območja, ki sledijo takšnim načelom. V tretjem poglavju smo predstavili najbolj obetajoč vir energije, energijo sonca, ki ji strokovnjaki v prihodnosti dodeljujejo pomembno vlogo pri oskrbi z energijo. Opisali smo možnosti pridobivanja elektrike s pomočjo fotovoltaične tehnologije in toplote s pomočjo sončnega obsevanja na turističnih objektih ter predstavili primer dobre prakse Term Snovik. V nadaljevanju poglavja smo pozornost posvečali tudi uporabi biomase, kar zajema uporabo lesne biomase (polena, sekanci in peleti), ki ima v Sloveniji velik potencial, ter tekoče biomase v obliki biogoriv, ki ponujajo zanimivo alternativo za turistične prevoze ter dopolnitev ponudbe na turističnih kmetijah. Pri raziskovanju uporabe energije vetra smo ugotovili, da je ta vrsta energije v Sloveniji še zelo slabo zastopana, saj je Slovenija poleg Malte edina članica EU, ki nima niti ene vetrne elektrarne. Edini uporabnik vetrne energije iz manjše vetrnice je planinska koča na Kredarici, ki s tem dopolnjuje fotovoltaični sistem. Opisali smo pričakovane prihodnje trende na področju vetrnih elektrarn. Ker ima Slovenija tudi nekaj geotermalnih vrelcev in dober potencial pri izkoriščanju te energije, smo tej tematiki namenili posebno poglavje. Geotermalni vrelci so izrazito geografsko pogojeni, izkoriščanje toplote zgornjega plašča zemlje pa je mogoče skoraj povsod in se s pridom uporablja v obliki geosond, ki jim pomagajo toplotne črpalke. V šestem poglavju smo predstavili energetsko neodvisno mesto Güssing, njihove značilnosti in uporabljene tehnologije. Ker je to mesto postalo sinonim za trajnostni razvoj, je postalo tudi turistična zanimivost z velikim številom gostov, ki pridejo samo zaradi ogleda modela oskrbe z energijo. Na podlagi tega smo pripravili tudi predlog za prenos dobrih praks v Slovenijo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Trajnostni razvoj v turizmu, obnovljivi viri energije, trajnostni promet, ekologija, prihodnost energetike.
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 1487; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (250,63 KB)

9.
PRIMERJALNA ANALIZA INTERNETNEGA BANČNIŠTVA V SLOVENIJI IN EVROPI
Vesna Žnidarič, 2011, diplomsko delo

Opis: Internetno bančništvo je v polnem razmahu, tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Internet je pripomogel k odpravi geografskih in časovnih omejitev bančnega poslovanja. Bankam je omogočil, da s svojo ponudbo vstopijo na svetovno bančno tržišče in hkrati pridobijo nove stranke. Elektronsko poslovanje je v zadnjih letih razvoja interneta pridobilo velik pomen. V diplomskem delu smo želeli predstaviti internetno bančništvo, njegove prednosti in slabosti za banke in komitente ter analizirati internetno bančništvo v Sloveniji in ga primerjati z internetnim bančništvom v Evropi. Spletno bančništvo je kot storitev elektronskega bančništva dalo bankam nove razsežnosti, saj so te večino svojih storitev ponudile kar v svoji spletni poslovalnici. Komitenti bank pa za uporabo spletne poslovalnice potrebujejo le osebni računalnik ter dostop do interneta. Zaradi prednosti uporabe internetnega bančništva število uporabnikov spletnih bank iz dneva v dan narašča. Vendar pa bodo morale banke za ohranitev konkurenčne pozicije na trgu posvetiti pozornost k uvajanju novih produktov, obvladovanju tveganj, zniževanju stroškov, dvigovanju kakovosti storitev in ugledu banke, boljši organiziranosti, natančnejšemu ocenjevanju kakovosti komitentov, vlaganju v informacijsko tehnologijo in kadre ter druge aktivnosti.
Ključne besede: razvoj elektronskega bančništva, spletno bančništvo, prednosti in pomanjkljivosti e-bančništva za banke in komitente, varnost in metode e-bančništva, prihodnost e-bančništva, SEPA.
Objavljeno: 16.05.2011; Ogledov: 1382; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (777,60 KB)

10.
KAKOVOST SPLETNIH TRGOVIN NA PRIMERU SOM D.O.O.
Katja Zidar, 2011, diplomsko delo

Opis: Elektronsko poslovanje je iz dneva v dan bolj vpleteno v vsakdanje življenje posameznika tako doma kot v službi. Samo elektronsko poslovanje pa je odvisno od povezanosti oziroma same pokritosti internetnega omrežja, ki pa je prav tako iz dneva v dan prisoten skoraj v prav vsakem gospodinjstvu in podjetju. V samem diplomskem delu hočem predvsem poudariti, kako je sama kakovost spletne trgovine odvisna od njegove uspešnosti. Ključni elementi, ki se morajo pojaviti v vsaki spletni trgovini, da bo ta uspešna, pa je odvisna od vsakega posameznega podjetja, kako bo upošteval določene prednosti in slabosti, ki pripomorejo k uspešnejšemu poslovanju trgovine. Prav podjetje SOM d.o.o. s spletno trgovino som.si, bi se moral držati načel, ki označuje dobro spletno trgovino. Pri tem gre predvsem poudariti na samo osveževanje ponudbe v sami spletni trgovini, sama predstavitev izdelkov , pri tem je zelo pomemben opis in slika samega izdelka, saj se izdelki prodajajo preko spletne trgovine, dobra navigacija, sama zaloga spletne trgovine. Vsi ti osnovni pogoji, ki so navedeni za dobro spletno trgovino je prav v sami spletni trgovini som.si posvečeno premalo pozornosti oziroma se zaposleni predvsem premalo posvečajo na to,da bi samimi obiskovalcem spletne trgovine nudili več informacij in jim s tem omogočili lažji nakup.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, internet, kakovost spletnih trgovin, poslovni procesi spletne trgovine, podjetje SOM d.o.o., spletna trgovina som.si, prihodnost spletne trgovine som.si.
Objavljeno: 17.01.2012; Ogledov: 1679; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (815,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici