| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Zelena logistika in trajnostna mobilnost v prometu
Tali Lekše, 2023, diplomsko delo

Opis: Napredek sodobne družbe, takšno kot jo poznamo danes, se kaže kot posledica pomembnih dogodkov skozi zgodovino, eden od mnogih je zagotovo razvoj prevoznih sredstev, brez katerih si danes vsakdanjika žal ne moremo predstavljati. Tako sta mobilnost in promet postala del nas in zajemata od vsakodnevnih voženj na delo do prevoza blaga znotraj in zunaj meja. Ker nam mobilnost prinaša neskončne ugodnosti, bi morala tudi družba poskrbeti za prihodnost našega planeta in nadaljnje generacije. Ker pa smo to veliko časa zapostavljali in pozabili na naše zeleno okolje, nam narava vrača hude udarce z globalnimi podnebnimi posledicami; to vključuje emisije toplogrednih plinov, onesnaževanje zraka itd. V ta namen se je družba začela posluževati trajnostne uporabe prevoznih sredstev za prevoz oseb in tudi blaga, čeprav še zdaleč ni dosežena tista stopnja trajnostne mobilnosti, ki bi nam povrnila naše zdravo okolje. Prav tega problema smo se lotili tudi v našem diplomskem delu, kajti zanima nas, kakšno je trenutno stanje uporabe trajnostnih ''zelenih'' prevoznih sredstev in kakšna zelena prihodnost naš čaka v prometnem sektorju. V teoretičnem delu smo predstavili pojma zelena logistika in trajnostna mobilnost ter naredili analizo obstoječega stanja prevoznih sredstev. Pri praktičnem delu smo zastavljene hipoteze potrdili oziroma ovrgli s pomočjo člankov in analiz spletnih strani. Prav v ta namen smo potrebovali veliko časa za iskanje kvalitetnih, znanstvenih in preverjenih člankov, ki so nam omogočili ustvariti zaključek diplomskega dela.
Ključne besede: zelena logistika, trajnostna mobilnost, onesnaževanje, prihodnost prevoznih sredstev
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Računalniški kriminal in poslovna informatika
Sara Čagran, 2023, magistrsko delo

Opis: Vsi mislijo, da je kibernetski kriminal samo kraja osebnih podatkov nekoga. Toda pri opredelitvi izrazov lahko rečemo, da se „kibernetski kriminal nanaša na uporabo elektronske naprave (računalnika, prenosnega računalnika itd.) za krajo podatkov nekoga ali poskus škodovanja nekomu z uporabo računalnika. Poleg tega gre za nezakonito dejavnost, ki vključuje vrsto težav, od kraje do uporabe vašega sistema ali naslova IP kot orodja za storitev kaznivega dejanja. Svet nenehno razvija nove tehnologije, zato se zdaj veliko zanaša na tehnologijo. Večina pametnih naprav je povezana z internetom. Obstajajo koristi in obstajajo tudi tveganja. Eno od tveganj je veliko povečanje števila kibernetskih kriminalitet, ni dovolj varnostnih ukrepov in operacij, ki bi pomagale zaščititi te tehnologije. Računalniška omrežja omogočajo ljudem v kibernetskem prostoru, da v nekaj sekundah dosežejo kateri koli povezani del sveta. Kibernetska kriminaliteta ima lahko različne zakone in predpise iz ene države v drugo, pri tem pa omenja tudi, da je prikrivanje sledi veliko lažje pri zagrešitvi kibernetske kriminalitete in ne resničnih kaznivih dejanj. Organizacije sprejemajo e-poslovanje iz več razlogov in koristi. Nekatere od teh koristi vključujejo boljše upravljanje informacij, boljšo integracijo dobaviteljev in prodajalcev, boljše partnerstvo v kanalih, nižje transakcijske stroške, boljše razumevanje trga in razširjeno geografsko pokritost. Za uspešno izkoriščanje e-poslovanja je običajno potrebna kreativna povezava med strategijo organizacije in tehnologijo, ki jo podpira, in upravljanjem njihovih poslovnih aplikacij informacijske in komunikacijske tehnologije, ki so vse bolj integrirane in konvergentne ter omogočajo prilagodljivo vedenje podjetja in zaposlenih. Kibernetski kriminal poudarja osrednjo vlogo omrežnih računalnikov v naših življenjih, pa tudi krhkost tako na videz trdnih dejstev, kot je identiteta posameznika. Kibernetski kriminal predstavlja za organe pregona velike in resne težave, saj se vsa dejanja lahko zgodijo med velikimi razdaljami na različnih lokacijah. Zaradi tega je za reševanje kibernetskega kriminala danes potrebno mednarodno sodelovanje. Internetno omrežje zajema cel svet in zato kriminalcem omogoča več skrivališč, tako virtualno kot tudi v resničnem svetu. V globalni dobi kibernetskega kriminala se morajo organizacije zaščititi pred razširjenim obsegom groženj. Globalna perspektiva obveščanja o grožnjah je ena ključnih sestavin varnostne zaščite. Osredotočanje predvsem na osnovne zaščite kot npr. šifriranje podatkov, je še vedno ključno za vsa podjetja. Toda nove tehnologije in novi načini uporabe te tehnologije so razširili obseg groženj. Mobilne naprave so se pojavile kot priljubljene tarče. Njihove varnostne zaščite so razmeroma šibke in zasnovane za enostavno uporabo z odvzetimi uporabniki, zaradi česar so omogočene zaščite še šibkejše. Poleg tega, ker stalni trend prinašanja lastne naprave (BYOD) vmešavanje osebnih in korporativnih podatkov na napravah, ti podatki postanejo dostopni prek mobilnih omrežij, ki so pogosto slabo zavarovana. Ko hekerji vdirajo v eno napravo lahko dostopajo do celotnega omrežja uporabnika. Človeški dejavnik je še vedno najpomembnejši element varnosti in je najbolj zahteven. Visoko ciljno usmerjena e-poštna sporočila ali druga sporočila, ki nosijo zlonamerno programsko opremo, vendar se prikrivajo, kot da bi jih poslal prijatelj ali kolega, se je pojavila kot orožje izbire kibernetskega kriminala. Širjenje socialnih omrežij omogoča kibernetskim kriminalcem, da izsledijo povezave med posamezniki, kar vodi do učinkovitejšega ciljanja.
Ključne besede: e-poslovanje, oblike e-poslovanja, varnost elektronskega poslovanja, računalniški kriminal, hekerji, penetracijski test, prihodnost računalniškega kriminala
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 292; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Trendi in perspektive turizma : motivi in prakse turistov v spremenjenih okoliščinah
Andreja Trdina, Barbara Pavlakovič Farrell, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek izhaja iz izhodišča, da moramo turizem in z njim povezane prakse nujno preučevati v širšem družbenokulturnem kontekstu. Če izhajamo iz tega, turistične motive ne obravnava kot nekaj preddružbenega ali predkulturnega, torej esencialistično in univerzalistično, saj tudi te sooblikuje družbeno-kulturni kontekst. Z odmikom od uveljavljene tradicije psihološkega raziskovanja motivacije in v skladu s paradigmo neesencializma prispevek presega individualizacijo motivov, motive historizira ter tako zagovarja družbeno-zgodovinsko specifične in kolektivno tipične motivacije. V drugem delu prispevek naniza nekaj novejših turističnih trendov, ki nakazujejo smeri razvoja turizma v prihodnje ter katerih naraščajoča popularizacija je utemeljena v spremenjenih družbeno-kulturnih okoliščinah in sodobnih motivacijah. Na koncu avtorici izpostavita ključne paradokse in dileme, ki se odpirajo pri identificiranju in nagovarjanju ustreznih segmentov gostov in premišljenem oblikovanju turističnih doživetij kot takih. Zaključita s pozivom k zavedanju transformativne vloge turizma v družbi ter k spodbujanju družbene in okoljske pravičnosti v sektorju, ki na koncu neizogibno presega sam turistični kontekst kot tak in se preliva v širšo družbo.
Ključne besede: motivacija, trendi, kultura, nove turistične prakse, prihodnost turizma
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Digitalizacija podjetij s tehnologijo veriženja blokov : magistrsko delo
Gorazd Stolec, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnavane potencialne koristi celotne tehnologije veriženja blokov preko digitalizacije, ki presegajo sam svet kriptovalut. Ta naloga je lahko v pomoč podjetjem, pri razumevanju tehnologije veriženja blokov in njene uporabnosti za podjetja. Čeprav mnogi tehnologijo veriženja blokov povezujejo samo s kriptovalutami, ima ta tehnologija široko paleto aplikacij v panogah, kot so proizvodnja, logistika in finance. V nalogi se z deskriptivno in komparativno metodo predstavi pomen prilagajanja hitro spreminjajočemu se poslovno digitalnemu okolju in uporabe tehnologije veriženja blokov za izboljšanje procesov, povečanje preglednosti in zmanjšanje stroškov. V aplikativnem delu se s kvalitativno analizo predstavi rešitve, ki so že na trgu in kako se lahko to tehnologijo implementira v podjetje. Prav tako se poda še napovedi za prihodnost in se nato kot celota zaključi z diskusijo in odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: digitalizacija, tehnologija veriženja blokov, kriptovalute, prihodnost, nove tehnologije, industrija 4.0, izzivi, internet stvari
Objavljeno v DKUM: 04.05.2023; Ogledov: 427; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

5.
Prihodnost reje privezanih živali : magistrsko delo
Tina Vešnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali področje prihodnosti privezane reje goveda, ki v Sloveniji velja za eno izmed pomembnejših oblik reje, saj je po ocenah kmetijsko svetovalne službe privezana reja prisotna na 65 do 70 % kmetijskih gospodarstev. Zato je treba vsem nadaljnjim korakom pri oblikovanju zakonodaje o zaščiti živali posvetiti posebno pozornost, saj lahko take spremembe močno vplivajo na opuščanje reje goveda. Anketa, ki je bila izvedena na področju občine Slovenska Bistrica, obravnava 58 kmetijskih gospodarstev različnih velikosti, ki skupno redijo 3082 glav goveje živine. Od tega 75,9 % uporablja sistem privezane reje, skupno število privezanega goveda pa je 788 glav oz. 25,6 % v raziskavo zajetega goveda. Posebej pomembno vprašanje pri omejevanju privezane reje se nanaša na rejo krav dojil, ki so na območju Slovenske Bistrice glede na pridobljene podatke v 76,2 % privezane, kar lahko z opuščanjem pomembno vpliva tudi na število govejih pitancev. Kmetje sicer prepoznavajo prednosti proste reje, a so ocenjeni stroški spremembe načina reje iz privezane v drugo obliko ocenjeni povprečno na 47.698 €, kar pa za posamezno kmetijo lahko predstavlja velik strošek.
Ključne besede: živinoreja, govedoreja, reja privezanih živali, zakonodaja, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 580; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
Analiza uporabe vodika na Hrvaškem : magistrsko delo
Franco Krog, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaradi naraščanja števila prebivalstva v svetu so potrebe po različnih vrstah ogrevanja in prevoza čedalje večje, kar pa povečuje tudi ekološke težave. Z namenom manjše onesnaženosti okolja se išče nove alternative, ki bi omogočale prehajanje iz ene točke na drugo ter ogrevanje. Evropa ima velike težave pri samooskrbi z različnimi gorivi. Ena možnih alternativ za prihodnost je vodik. V magistrskem delu smo tako predstavili trenutno statistiko prometa in ogrevanja na Hrvaškem ter poskušali izračunati, koliko vodika bi potrebovali za ogrevanje in prevoz ter koliko energije za proizvodnjo vodika bi bilo potrebne. Izračunali smo, ali je koncept uvedbe vodika sploh izvedljiv.
Ključne besede: vodik, vodikove tehnologije, transport, ogrevanje, prihodnost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 800; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

7.
Ekonomski pomen mest in primerjava razvitosti največjih slovenskih mest z izbranimi mesti v evropski uniji
Špela Perko, 2022, diplomsko delo

Opis: Mesta privabljajo različne skupine ljudi, pri tem tudi visoko izobražene. Razlog temu pripišemo boljšim zaposlitvenim in družbenim priložnostim kot so na podeželju. Tako se izkoriščajo potenciali posameznikov, podjetja pa lažje najdejo ustrezno delovno silo in druge produkcijske dejavnike, kar vodi k inovacijam ter višji produktivnosti. Prednost pa predstavlja tudi lokacija mesta in ukvarjanje z dejavnostjo, ki je prilagodljiva na dolgi rok. Produktivnost je tako glavni dejavnik gospodarske rasti mest. Značilno je tudi, da manjša mesta dosegajo višjo produktivnost in rast kot velika mesta. Izzivi, ki nastajajo v urbanih središčih, so stanovanjska problematika, staranje in segregacija prebivalstva ter izzivi podnebnih sprememb. V diplomskem delu smo na osnovi podatkov Eurostata in OECD podrobneje analizirali izbrane kazalnike razvitosti in anketne zaznave meščanov za glavna in prva oziroma druga največja mesta držav članic EU za leta 2006, 2008, 2009, 2011, 2012, 2015, 2018 in 2019 ter primerjali razvitost Maribora in Ljubljane z ostalimi opazovanimi mesti. Ugotovili smo, da sta slovenski mesti leta 2015 beležili eno izmed višjih stopenj brezposelnosti, skozi analizirano obdobje pa sta beležili tudi relativno visoko stopnjo odvisnosti starejših in nizko stopnjo odvisnosti mladih. Ljubljana in Maribor sodita med najvarnejša mesta EU, vendar je pri tem Ljubljana skozi leta poslabšala svoj relativni položaj. V Ljubljani se je v analiziranih letih 2011 in 2015 glede na leto 2008 BDP na prebivalca zmanjšal, v letu 2018 pa je bil BDP na prebivalca med analiziranimi leti najvišji. Pri tem je ustvarjala višji BDP na prebivalca kot nekatera več milijonska mesta, kot sta na primer Berlin ali Barcelona.
Ključne besede: mesto, produktivnost, BDP na prebivalca, trajnostni razvoj, prihodnost mest.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 657; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Zunanje revidiranje in podatkovna analitika
Sanja Zver, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaradi tehnologije in tehnološkega napredka ter vse večje digitalizacije poslovanja različnih podjetij sta tudi na področju revidiranja opazna napredek in spremljanje vpeljevanja novih tehnologij, ki bodo v prihodnosti spremenile oziroma prenovile poslovanje z namenom povečanja kakovosti opravljenih storitev revizijskih podjetij. Med najpomembnejše tehnologije za revizijska podjetja spadajo umetna inteligenca, veriženje blokov, internet stvari, robotska avtomatizacija procesov in podatkovna analitika, ki ji v diplomskem delu posvečamo posebno pozornost. Glavna prednost podatkovne analitike je, da omogoča pregled 100 % populacije oziroma množice podatkov revidiranega podjetja in ne le posameznih vzorcev, na katerih je do sedaj temeljilo revidiranje računovodskih izkazov revidiranih podjetij. S tem pa lahko revizijsko podjetje odpravi tveganje pri vzorčenju, ki nastane prav zaradi tega, ker revizorji pri svojem delu ne preizkušajo celotne populacije oziroma množice podatkov, temveč le reprezentativne vzorce. Potreba po podatkovni analitiki je med drugim nastala zaradi vse večjih in obsežnih podatkov, ki so na voljo revizorjem pri revidiranih podjetjih. Revizorji lahko le z uporabo orodij podatkovne analitike omogočijo in v primernem času pregledajo podatke ter s pomočjo orodij prepoznajo trende in anomalije, ki se lahko pojavijo pri posameznih uradnih trditvah poslovodstva, tem pa morajo nameniti posebno pozornost, saj obstaja tveganje za pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih revidiranega podjetja. V raziskovalnem delu smo naprej medsebojno primerjali zaznane koristi in slabosti glede uporabe podatkovne analitike na podlagi mnenj tujih avtorjev, omejili pa smo se na proučevanje le angleških virov. Največjo korist so tuji avtorji izrazili v možnosti analiziranja 100 % populacije podatkov, s čimer je možno v celoti odpraviti tveganje pri vzorčenju določenih revizijskih postopkov. Pri reviziji računovodskih izkazov je podatkovno analitiko mogoče uporabiti pri naslednjih revizijskih postopkih: analitičnih postopkih, preračunavanju oziroma ponovnem izračunavanju, ponovnem izvajanju postopkov in poizvedovanju oziroma izpraševanju. Nekaterih revizijskih postopkov, kot so zunanje potrditve ali fizični pregled sredstev pri revidiranem podjetju, pa ne bo nikoli mogoče 100-odstotno preveriti, saj je namen revizije le-to izvajati učinkovito in gospodarno ter v ustreznem časovnem okvirju. Pri zaznanih slabostih pa je največja težava v neobstoječih standardih. Trenutni standardi niti ne prepovedujejo niti ne predpisujejo uporabe podatkovne analitike. Revizijska podjetja se torej lahko samostojno odločijo, na kakšen način in kako bodo vpeljale uporabo podatkovne analitike pri reviziji računovodskih izkazov. Glavna skrb pa se pojavlja tudi pri varnosti in zasebnosti podatkov, s katerimi bo ravnalo revizijsko podjetje. V raziskovalnem delu ugotavljamo tudi, da je podatkovna analitika že v uporabi v velikih revizijskih podjetjih, ki samostojno razvijajo različne programske rešitve oziroma orodja, ki vključujejo podatkovno analitiko glede na svoje potrebe pri revidiranju. Medtem ko je pri manjših revizijskih podjetjih mogoče zaznati omejitve glede začetne investicije in vlaganja v orodja, preoblikovanje znanja in kompetenc zaposlenih, preoblikovanje revizijskega pristopa k revidiranju ter potencialno izgubo oziroma zmanjšanje obsega obračunanih ur zaradi uporabe avtomatiziranih tehnik podatkovne analitike.
Ključne besede: revidiranje, zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, tehnologija, podatkovna analitika, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1183; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
Računovodstvo in umetna inteligenca
Mateja Komplet, 2020, diplomsko delo

Opis: Računovodstvo in umetna inteligenca se med seboj vedno bolj prepletata in povezujeta. Zaradi nenehnega napredka sodobne tehnologije je pomembno, da se računovodska podjetja zavedajo nujnosti implementacije umetne inteligence v njihovo poslovanje. Obravnavana tema v diplomskem projektu je zato računovodstvo v povezavi z umetno inteligenco, kjer smo se osredotočili na tri izbrane poklice, in sicer računovodja, knjigovodja in revizor. Izbrana delovna mesta smo opredelili glede na sedanjost in prihodnost. V začetku diplomskega projekta smo pojma računovodstvo in umetna inteligenca najprej konkretno opredelili in ju predstavili. Osredotočili smo se na njuno povezavo, saj se dandanes umetna inteligenca že uporablja v poslovanju. Umetna inteligenca je prisotna že v vseh izbranih poklicih, zato je pomembno razmišljati tudi o prihodnosti računovodstva. Pojavi se vprašanje o nadomestitvi delovnih mest z uporabo umetne inteligence. Ker menimo, da je prihodnost v računovodstvu pomembna, smo predstavili tudi predvidevanja ter mnenja raznih avtorjev o nadomestitvi delovnih mest v računovodstvu.
Ključne besede: računovodstvo, umetna inteligenca, prihodnost računovodstva, knjigovodstvo, revizija.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 1173; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1021,05 KB)

10.
Izzivi zunanjega revidiranja na področju tehnologije veriženja podatkovnih blokov
Martina Reich, 2020, diplomsko delo

Opis: Svet se sčasoma spreminja in s seboj prinaša novitete, ki spodbujajo k preoblikovanju tistega, kar je obstoječe. Blockchain tehnologija, ki je ena izmed najpomembnejših inovacij, bo spodbudila k preoblikovanju obstoječih poslovnih procesov. S preoblikovanjem poslovnih procesov se bo preoblikoval tudi nadzor nad poslovanjem, ki ga izvajajo zunanji revizorji. Okolje, ki bo podprto s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, s preoblikovanjem revizije prinaša ogromno novosti, kot so revizija v realnem času, revizijske aplikacije ter tudi dodatne kompetence revizorjem, za vselej pa bo to novo okolje naredilo konec nekaterim obstoječim načinom delovanja revizorjev v poslu revizije. V delu diplomskega projekta smo v teoretičnem delu na kratko predstavili področje zunanjega revidiranja in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. V raziskovalnem delu smo na podlagi primerjave obstoječega posla revizije s pričakovanim preoblikovanjem posla revizije, ugotovljenega vpliva na delo revizorjev, pregleda stališč oziroma prepričanj različnih avtorjev o revidiranju in blockchain tehnologiji ter opredelitve izzivov zunanjega revidiranja na področju blockchain tehnologije podali svojo lastno kritiko o blockchain tehnologiji na področju zunanjega revidiranja in ugotavljali, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain spodbudil preoblikovanje trenutnega modela poteka posla zunanje revizije, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain na področju zunanjega revidiranja prinesel več koristi kot slabosti in, ali bo tehnologija blockchain nadomestila poklic zunanjega revizorja. Ugotovili smo, da kljub pozitivnim lastnostim, ki jih ima blockchain tehnologija, kot so varnost, nespremenljivost in decentraliziranost, ne bo nadomestila poklica revizorja, saj blockchain tehnologija ne more zagotoviti, da so vsi podatki, ki so zapisani v verigo blokov, zanesljivi. Revizor bo posledično potreboval nova znanja oziroma kompetence, saj revidiranje podjetij, katerih poslovanje bo podprto z blockchain tehnologijo, zahteva drugačne pristope, ki se jih bodo morali revizorji priučiti – v tej luči glede na prebrane vire pričakujemo preoblikovanje posla revizije in morebitno redefiniranje revizijskih ciljev. Revizija se bo prelevila v revizijo v realnem času, ki bo revizorju dodelila vlogo stalnega zagotavljanja. Zaradi svoje zasnovanosti blockchain tehnologija prinaša več koristi kot slabosti na področje zunanjega revidiranja, ki so možnost uporabe revizijskih orodij (revizijskih aplikacij), ki razbremenijo delo revizorja, mu prihranijo čas in olajšajo delo, blockchain tehnologija kot podlaga za preverjanje transakcij ter zmanjšanje odvisnosti revizorjev do drugih oseb pri zbiranju revizijskih dokazov. Čeprav tehnologija veriženja podatkovnih blokov še ni popolnoma uveljavljena, že nakazuje spremembe, ki jih bo prinesla na obstoječe poslovne procese, kar pa izključuje vprašanje, ali se sploh bo uveljavila, temveč se ob tem pojavlja vprašanje, kdaj se bo uveljavila.
Ključne besede: zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, veriženje podatkovnih blokov, tehnologija, izzivi, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2020; Ogledov: 1230; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 1.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici