1. Pomen in dejavniki učinkovite izterjave davčnih dolgovTomaž Lešnik, Davorin Kračun, Timotej Jagrič, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku obravnavamo problematiko pobiranja davčnih dolgov, pri čemer se osredotočamo na pomen učinkovitosti davčne izterjave v širšem kontekstu realizacije javnofinančnih prihodkov in na dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost davčne izterjave. V empiričnem delu prispevka je testiran preprost ekonometrični model, s katerim na primeru Slovenije ugotavljamo pomen učinkovite davčne izterjave v povezavi s pobiranjem javnofinančnih prihodkov. Rezultati modela pokažejo, da na pobrane prihodke kot odvisno spremenljivko vpliva makroekonomsko okolje, pobrani prihodki iz preteklega obdobja, kot statistično značilen pa se prav tako izkaže delež izterjanega dolga v terjanem dolgu. V razpravi izpostavljamo dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost davčne izvršbe.
Ključne besede: davki, izterjava, dolgovi, javne finance, prihodek
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1736; Prenosov: 67
 Povezava na celotno besedilo |
2. Posebnosti računovodenja v slovenskih socialnih podjetjihAndreja Lutar-Skerbinjek, 2013, strokovni članek Opis: V Sloveniji je bila z Zakonom o socialnem podjetništvu uvedena nova oblika podjetja, to je socialno podjetje. Ker ni nujno, da se podjetje ukvarja samo z dejavnostjo socialnega podjetništva, ampak zakon dovoljuje, da se lahko ukvarja tudi z drugo dejavnostjo, je treba spremljati stroške, prihodke in odhodke posebej za dejavnost socialnega podjetništva in posebej za drugo dejavnost. Prav tako obstajajo posebnosti, povezane s sredstvi in obveznostmi do virov sredstev, in posebne oblike računovodskih izkazov. K računovodskim izkazom morajo socialna podjetja priložiti tudi ustrezna razkritja in pojasnila. V prispevku so predstavljene posebnosti računovodenja v socialnem podjetju, ki so podrobno opredeljene v Zakonu o socialnem podjetništvu in v Slovenskem računovodskem standardu 40 - Računovodske rešitve v socialnih podjetjih.
Ključne besede: podjetje, socialno podjetništvo, računovodstvo, sredstva, obveznosti, stroški, odhodek, prihodek, računovodski izkazi
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1228; Prenosov: 66
Povezava na celotno besedilo |
3. Ernst & Young's retirement planning guide : take care of your finances now ... and they'll take care of you laterRobert J. Garner, William J. Arnone, Glenn M. Pape, Norman A. Barker, Martin Nissenbaum, Kenneth R. Rouse, David C. Voss, 1997, priročnik Ključne besede: upokojenci, pokojnine, prihodek, učinkovitost, pokojninski skladi, pokojninsko zavarovanje, plače, plačila, osebni dohodek, starost, financiranje, investicijski skladi, investicijsko odločanje, življenjski standard, obdavčenje, socialno varstvo, zaposlenost, samozaposlovanje, žensko delo, žensko vprašanje, družina
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1014; Prenosov: 63
Povezava na celotno besedilo |
4. Matematični model pokojninskih skladovLidija Majerič, 2014, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavane osnovne funkcije pokojninskih skladov. Predstavljene so osnovne lastnosti teorije verjetnosti, ki so potrebne za lažje razumevanje nadaljnje vsebine. Opisana je teorija pokojninskih sistemov, kjer so obrazloženi v nadaljevanju uporabljeni pojmi. Opredeljeno je vrednotenje prihodkov in prispevkov za dve obliki pokojninskih načrtov. To sta pokojninski načrt z vnaprej določenimi prihodki in pokojninski načrt z vnaprej določenimi prispevki. V magistrskem delu je predstavljen model pokojninskih skladov, ki temelji na načrtu z vnaprej določenimi prihodki in se osredotoča na prihodke ob starostni upokojitvi. Obravnavane so osnovne funkcije pokojninskih načrtov upokojenih in aktivnih udeležencev. Opredeljene so individualne in skupinske aktuarske metode aktuarskega stroškovnega preračuna, ki omogočajo izračune glede na posamezne udeležence ali pa za skupino udeležencev. Prikazana je kombinacija funkcij za upokojene in aktivne udeležence.
Ključne besede: pokojninski sklad, pokojninski prihodek, aktuarska sedanja vrednost
Objavljeno v DKUM: 09.12.2014; Ogledov: 1672; Prenosov: 132
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
5. DAVČNE OBREMENITVE KMETOVAnja Ošina, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na obdavčitev dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki je v slovenskem davčnem sistemu urejena v sklopu dohodnine, ter nekatere druge davčne obremenitve kmetov.
V slovenskem pravnem sistemu je uveljavljeno, da lahko kmetje načeloma sami izberejo po kakšnem sistemu bo obdavčen dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, razen v primerih izjem in izpolnjevanju drugih pogojev, ki so v nadaljevanju podrobneje opisani.
V osnovi lahko kmetje izberejo ali bodo njihovi dohodki obdavčeni po katastrskem dohodku ali pa glede na dejanske prihodke in dejanske oziroma normirane odhodke. Od letošnjega leta je slednje obvezno za kmetije, katerih povprečni katastrski dohodek dveh preteklih let presega 7.500 evrov.
Tudi glede katastrskega dohodka so bile v preteklih letih izpeljane obsežne spremembe, saj je bila kategorija katastrskih razredov zamenjana z bonitetnimi točkami.
Kateri sistem je za posamezno kmetijo primernejši in v najboljšem primeru tudi ugodnejši, pa je odvisno od strukture vsake posamezne kmetije. Primerjava je pokazala bistvene razlike pri določanju davčne osnove.
Tudi za kmetije obstaja možnost vstopa v sistem davka na dodano vrednost. Kmetije lahko prostovoljno vstopijo v sistem, vendar pa je vstop v določenih primerih obvezen. Vstop v sistem je obvezen pri kmetijah, katerih dohodki iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti so obdavčeni po katastrskem dohodku, kadar ta presega 7.500 evrov. Pri kmetijah, ki pa so obdavčene po dejanskih prihodkih in (normiranih) odhodkih, pa mejni znesek znaša 50.000 evrov. Bistvena prednost, ki jo daje sistem davka na dodano vrednost, je možnost uveljavljanja vstopnega davka in s tem dejansko znižanje stroškov poslovanja kmetije.
Ostale obravnavane davčne obremenitve kmetov so (predlagani in za enkrat še neuveljavljeni) davek na nepremičnine, prispevki za socialno varnost in v določenih (v nadaljevanju opisanih) primerih davek v povezavi z dedovanjem kmetijskega gospodarstva.
Na podlagi, v diplomskem delu, opisanih dejstev lahko sklepamo na vse večji razvoj kmetijstva in povečanje konkurenčnosti slovenskih kmetij tudi v primerjavi s tujimi kmetijami. V interesu nosilcev velikih kmetijskih gospodarstev je tehnološki razvoj, visoka stopnja znanja tako s področja agronomije in ekonomije.
Ključne besede: kmetija, davek, katastrski dohodek, osnovna kmetijska dejavnost, dejanski prihodek, DDV
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 1665; Prenosov: 242
Celotno besedilo (651,96 KB) |
6. OBDAVČITEV KMETA NA SLOVENSKEMPolona Lipoglav, 2012, diplomsko delo Opis: Za svoje zaključno delo sem si izbrala temo obdavčitev kmeta iz vidika dohodnine. Osredotočila sem se na obdavčitev iz osnovne kmetijske dejavnosti, osnovne gozdarske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na Slovenskem.
Slovensko kmetijstvo je bilo v zadnjem obdobju deležno številnih reform, sploh na davčnem področju. V povezavi s temi reformami se tudi struktura živečih na kmetijah počasi spreminja.
V mislih imam predvsem poklicno kvalifikacijo ljudi, živečih v kmečkem gospodinjstvu. Tako od kmetijstva ne živijo, kot je včasih bilo značilno, neizobraženi ljudje, ampak višje izobražen kader, ki mora svoje znanje za svoj obstoj nenehno nadgrajevati.
Podeželje predstavlja velik del slovenskega ozemlja. Kmetijstvo na Slovenskem je zelo raznoliko – od ribištva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva do številnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Že same geografske značilnosti Slovenije nam pokažejo, kakšna je struktura kmetovanja, značilna za posamezno območje Slovenije, najsi gre za visokogorske kmetije z ekološko pridelavo ali do intenzivnega poljedelstva v nižinah in podobno.
Z raziskavo sem se osredotočila na položaj kmeta z vidika dohodnine. Načeloma se kmetje smejo sami odločiti, za kakšen način obdavčitve se bodo odločili. To pravilo ima tudi izjemo, kjer so kmetje, ki so prejemniki nepovratnih sredstev iz Evropske unije, obdavčeni na podlagi dejanskih prihodkov in v primeru obveznega vstopa v sistem davka na dodano vrednost.
Konec leta 2010 in 2011 je prišlo do sprememb pri obdavčitvi osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Izpostavila sem obdavčitev po katastrskem dohodku, ki bo prinesla številne spremembe glede obdavčitve kmetijske dejavnosti.
Pri sprejemanju poslovnih odločitev in načrtovanju samega razvoja kmetije je potrebno veliko pozornosti nameniti samemu dohodkovnemu položaju kmetij kot majhnih gospodarskih enot. Kmetje se čedalje bolj zavedajo, da morajo za obstoj kmetije in posledično preživetja družinskih članov, preudarjene investirati v dejavnost.
Veliko pomoč pri tem imajo ukrepi za usmeritev kmetijske politike. Pred kratkim so se na novo načrtale usmeritve skupne kmetijske politike v Evropski uniji za obdobje do leta 2020, ki posredno dajejo smernice slovenskim kmetom pri njihovem gospodarjenju.
Pri izdelavi mojega diplomskega dela sem uporabljala zakonodajo, ki je bila v veljavi tekom nastajanja tega dela.
Večjo pozornost sem namenila spremenjenemu Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H), sprejetega konec leta 2010. Oba zakona sta prinesla številne spremembe na področju osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Kakšne posledice pa bosta imela zakona za kmeta na Slovenskem pa bo pokazal šele čas.
Sama menim, da se kmetov ne bi smelo preveč davčno obremenjevati, saj so oni edini, ki ohranjajo izgled naše prelepe domovine. Ob prevelikih davčnih obremenitvah bi marsikatero kmečko gospodinjstvo propadlo, to pa bi imelo tako ekonomske kot demografske posledice.
Ključne besede: kmet, zemljišče, dohodek, osnovna dejavnost, katastrski dohodek, dejanski prihodek, normirani odhodek
Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 4615; Prenosov: 396
Celotno besedilo (401,77 KB) |
7. |
8. Računovodske informacije za poslovodno nadziranje po mestih odgovornosti v Zdravstvenem domu Ljubljana : diplomsko deloBarbara Delak, 2006, diplomsko delo Ključne besede: zdravstveni zavodi, zdravstvo, računovodstvo, računovodske informacije, kontrola, podpora, odgovornost, mesta, poslovodenje, stroški, odhodek, prihodek, dobiček, investicije, storitve, vodstveno računovodstvo, neprofitne organizacije, upravljanje, vodenje, stroški, delovanje, poslovodni delavci, izboljšave, financiranje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1762; Prenosov: 90
Celotno besedilo (531,09 KB) |
9. Posebnosti knjigovodstvenih evidenc trošarinskih zavezancev in carinskega organa : diplomsko deloJasna Sečkar, 2006, diplomsko delo Ključne besede: trošarine, carine, carinske tarife, knjigovodstvo, obveznosti, poravnava, obračuni, računovodstvo, finančna poročila, financiranje, javne finance, izdelki, plini, goriva, fiskalna politika, listinjenje, struktura, Slovenija, prihodek, finančna sredstva, plačila, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2025; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,24 MB) |
10. Vpliv sodelovanja davčne in občinske uprave na davčne prihodke občinskih proračunov : magistrsko deloTadeja Radek, 2007, magistrsko delo Ključne besede: obdavčenje, davki, javna uprava, lokalna uprava, občine, financiranje, prihodek, javne finance, lokalna skupnost, elektronsko poslovanje, proračuni, razvoj, davčni sistemi, usklajevanje, plačila, Slovenija, mednarodne primerjave, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1671; Prenosov: 115
Celotno besedilo (994,47 KB) |
