| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Aditivi v izdelkih iz prodajnih avtomatov v zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih : magistrsko delo
Anja Košič, 2024, magistrsko delo

Opis: Prodajni avtomati predstavljajo zelo priročno možnost za nakup hrane za ljudi v tem hitrem tempu življenja. V njih največkrat najdemo predpakirana živila in pijače, ki imajo dolgi rok trajanja. Ta učinke se doseže z uporabo različni aditivov. Aditivi so dodane snovi živilom, ki jih običajno ne najdemo v tipični sestavi živila. Aditivi so razvrščeni v funkcijske razrede, kot so emulgatorji, stabilizatorji, barvila, konzervansi, sredstva za uravnavanje kislosti, antioksidanti in kisline. V magistrskem delu smo preverjali vsebnost aditivov v izdelkih iz prodajnih avtomatov v zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in ugotovili, da so največkrat uporabljeni aditivi v sendvičih, žvečilnih gumijih, energijskih žitnih ploščicah in določenih sladoledih. Največkrat so bili uporabljeni emulgatorji/stabilizatorji/gostila (27,6%). Raziskava je pokazala, da je 44,19% vseh izdelkov vsebovalo več kot 4 različne aditive. Prav tako so rezultati pokazali, da proizvajalci največkrat uporabljajo označevanja aditivov v živilih z specifični imeni (75,14%) in ne z oznako E-števila. Med vsemi popisanimi aditivi nismo zasledili aditiva, ki bi bil zdravju škodljiv. Menimo, da je večji problem v medsebojnem učinkovanju aditivov v določenih izdelkih, saj smo v nekaterih izdelkih popisali po več kot 10 različnih aditivov.
Ključne besede: prodajni avtomati, aditivi, prigrizki, pijače, zdravstvene ustanove
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 254; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA KUPCEV RAZLIČNIH VRST SLANIH PRIGRIZKOV
Robert Šmid, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali skupine porabnikov čipsa z namenom ugotoviti, kako so si podobni, v čem se razlikujejo ter kako se odzivajo na nove izdelke. Raziskovali smo podobnosti in razlike med njimi glede na demografske podatke, življenjski slog, stališča porabnikov o klasičnem čipsu in čipsu, pripravljenem v pečici, podatke o količini porabe in pomenu zdrave prehrane za skupine porabnikov čipsa. Po preučitvi domače in tuje literature s področja vedenja porabnikov in razvoja novih izdelkov smo uporabili še strokovne vire s področja proizvodnje čipsa, pretekle raziskave obnašanja porabnikov čipsa in podatke o slanih prigrizkih v Sloveniji in po svetu. Empirični del naloge na podlagi teoretičnih in praktičnih spoznanj raziskuje razlike in podobnosti med njimi. Osnovo za raziskavo predstavlja anketa, s katero smo zbrali demografske podatke, način življenjskega sloga, stališča anketirancev o lastnostih klasičnega čipsa in čipsa, pripravljenega v pečici, podatke o količini porabe in pomenu zdrave prehrane za njih. Dobljene podatke smo s pomočjo statističnih metod za obdelavo podatkov obdelali in z dobljenimi rezultati preverili na začetku raziskave postavljene hipoteze. S pomočjo ugotovitev raziskave smo določene zastavljene hipoteze potrdili, druge delno potrdili, nekatere pa smo zavrnili. Ugotovili smo, da je dejavnik spola zelo pomemben, saj v skupini porabnikov čipsa iz pečice prevladujejo ženske, nasprotno so večinski porabniki klasičnega čipsa moški. Raziskava je pokazala številčno največ porabnikov v starostnem razredu od 40 do 49 let z doseženo srednjo in visoko izobrazbo. S preverjanjem načina preživljanja prostega časa smo ugotovili, da so porabniki čipsa iz pečice v prav vseh naštetih načinih preživljanja prostega časa bolj aktivni. Pogostost spremljanja medijev in uporabe družabnih omrežij je pokazala, da kupci čipsa iz pečice večinoma pogosteje uporabljajo družabna omrežja. Merili smo porabniška stališča do obeh vrst čipsa. Večina porabnikov čipsa iz pečice ga ocenjuje kot zdravega, nasprotno pa porabniki klasičnega čipsa tega ocenjujejo kot škodljivega. V delu raziskave porabe količine čipsa smo ugotovili, da so porabniki klasičnega čipsa večji porabniki. V zadnjem delu raziskave so pričakovano največji pomen zdravi prehrani namenili porabniki čipsa iz pečice. Z nalogo smo dobili odgovore na zastavljena vprašanja in predstavili vpliv izdelkov na porabnike. Z analizo različnih dejavnikov smo ugotovili, da so nekatere skupine porabnikov bolj dovzetne za nove izdelke, druge manj, nekatere skupine pa jih ne sprejmejo. Ugotovitve kažejo velik pomen obnašanja porabnikov, zato jih morajo podjetja podrobno spremljati, analizirati in pri razvoju novih izdelkov in komunikacijskih poti upoštevati za uspešno poslovanje.
Ključne besede: čips, slani prigrizki
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1799; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici