1. Pravni položaji pri prodaji s pridržkom lastninske pravice, prodajnem naročilu in komisijski prodaji : magistrsko deloAnja Gostenčnik, 2023, magistrsko delo Opis: Prodaja blaga je v sodobni dobi postala ena izmed osrednjih dejavnosti gospodarskih subjektov, ki med drugim predstavlja tudi njihov temeljni vir preživetja, hkrati pa jim omogoča vključitev v poslovni promet, v katerem vzpostavljajo stike s potencialnimi kupci na nacionalni in mednarodni ravni. Vse večje globalno povezovanje in razvoj trgovinskih odnosov omogočata trgovcem dostop do širšega trga, kar povečuje njihove možnosti za uspeh in rast.
Ključni korak prodajnega procesa predstavlja prenos lastninske pravice nad dobrinami od prodajalca na kupca. Ta vključuje različne aktivnosti, kot so trženje, promocija, pogajanja, sklepanje pogodb in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. V času široke globalizacije sveta ima prodaja blaga še večji pomen, saj podjetja tekmujejo na številnih trgih, kjer se soočajo z raznolikimi potrebami in zahtevami kupcev, na drugi strani pa s številnimi težavami zaradi zlorab, zaradi katerih je izredno pomembno zavarovanje pravic strank prodajnih pogodb.
Za namene zaščite prodajalcev in kupcev je obligacijska zakonodaja oblikovala številne institute, ki omogočajo uspešen prenos lastninske pravice in predajo blaga na eni strani, izročitev kupnine na drugi strani, ter končno realizacijo bistva sklenitve prodajne pogodbe z uresničitvijo namena pogodbenih strank. Med slednje insititute spadajo prodaja s pridržkom lastninske pravice, prodajno naročilo in komisijska prodaja, v katere so vključeni tudi zastopniki, ki za namene svoje nagrade prodajajo blago svojih naročnikov.
Uspešna prodaja blaga tako zahteva vzpostavitev in ohranjanje kakovostnih odnosov z zastopniki in potencialnimi kupci, poleg tega se pogodbene stranke pri izvrševanju prevzetih obveznosti soočajo z različnimi pravnimi vidiki. Prodajne pogodbe, pravice in obveznosti prodajalca ter kupca, ki izvirajo iz slednje, varstvo pogodbenih strank, vključitev vmesnih oseb v prodajno pogodbo in druga pravna področja igrajo pomembno vlogo pri urejanju prodajnih aktivnosti. Spoštovanje pravnih določb in skladnost s predpisi so tako ključni za zakonito, varno in etično poslovanje.
Ključne besede: Prodajna pogodba, komisijska prodaja, prodajno naročilo, lastninska pravica, pridržek lastninske pravice, plačilo kupnine, razpolagalna sposobnost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 585; Prenosov: 118
 Celotno besedilo (911,13 KB) |
2. Pridržek lastninske pravice kot sredstvo zavarovanja plačil : magistrsko deloSergeja Mevc, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava institut pridržka lastninske pravice kot sredstvo zavarovanja plačil. Za lažje razumevanje instituta so skozi delo zajeti in obrazloženi tudi pojmi, ki so s pridržkom lastninske pravice povezani, in sicer lastninska pravica, posest, anticipiran posestni konstitut, cesija, pričakovalna pravica, prodajna pogodba, stečaj in izvršba. Pridržek lastninske pravice predstavlja posebno pogodbeno klavzulo, s katero si prodajalec pridrži lastninsko pravico do celotnega plačila kupnine s strani kupca. Gre za obliko zavarovanja prodajalčevega položaja v primeru neizpolnitve kupčeve obveznosti. Posledica neplačila celotne kupnine s strani kupca namreč predstavlja upravičenje prodajalca, da s stvarnopravnim oziroma reivindikacijskim zahtevkom zahteva vrnitev stvari, ki jo je na podlagi prodajne pogodbe izročil kupcu. Pridržek lastninske pravice je namreč v funkciji zavarovanja upnika in ne dolžnika, kar pomeni, da je upnik tisti, ki ima pravico do izbire, ali zahteva izpolnitev obveznosti ali vrnitev stvari. Predmet lastninskega pridržka so lahko le premične stvari, pri nepremičninah pa se zavarovanje prodajalčeve terjatve zagotavlja z drugimi sredstvi, predvsem s hipoteko. Za dogovor pridržka lastninske pravice med pogodbenima strankama ni potrebna notarska oblika, dogovorjen je lahko pisno ali celo ustno. Za učinkovanje lastninskega pridržka nasproti kupčevim upnikom pa je predpisana strožja obličnost, in sicer oblika notarskega zapisa, vendar pa lahko okoliščina, da je bila prodajna pogodba, ki je vsebovala pridržek lastninske pravice, sklenjena brez notarske overitve določila, ki vsebuje pridržek lastninske pravice, vpliva le na veljavnost pridržka lastninske pravice, ne pa tudi na veljavnost pogodbenega razmerja med strankama, ki je bilo veljavno izpolnjeno. Zaradi neprimernosti in nezadostnega zavarovanja, ki ga daje klasični pridržek lastninske pravice, je poslovna praksa izoblikovala izvedene oblike pridržka lastninske pravice, ki imajo pomembno vlogo pri razvoju gospodarskega pogodbenega prava. Sem sodi podaljšani pridržek lastninske pravice, ki je rezultat razvoja avtonomnega gospodarskega prava in ima, kljub temu da v pravnih redih držav ni zakonsko urejen, pomembno mesto v blagovnem prometu. Predstavlja situacijo, kjer prodajalec kupcu proda in izroči premično stvar, s čimer kupec pridobi upravičenje do nadaljnjega razpolaganja s stvarjo, hkrati pa se zaveže, da bo na prodajalca prenesel terjatve, ki jih bo pridobil iz nadaljnje prodaje stvari tretjim. Naslednja izvedena oblika lastninskega pridržka, ki je odraz potreb poslovne prakse, je pridržek lastninske pravice s klavzulo o predelavi. Prodajalec v tem primeru proda in izroči premično stvar kupcu, ki jo predela. Prodajalec in kupec se s klavzulo o predelavi dogovorita, da si bosta na novi stvari delila solastninsko pravico v razmerju vrednosti surovin in proizvodnih stroškov, kar se opravi z anticipiranim posestnim konstitutom. vi Izvedeno obliko pridržka lastninske pravice predstavljata tudi razširjeni pridržek lastninske pravice in preneseni pridržek lastninske pravice, ki ima dve pojavni obliki, in sicer nadalje izgovorjeni pridržek in priključeni pridržek. Bistvo pridržka lastninske pravice se torej kaže v razmerju med prodajalcem in drugimi upniki kupca, kadar kupec še ni poravnal celotne kupnine, saj lahko prodajalec svojo pravico uveljavlja tudi v stečaju. Ker slovenska insolvenčna zakonodaja ne ureja položaja pogodbenih strank pri pridržku lastninske pravice, kadar se začne stečajni postopek nad prodajalcem ali kupcem, se v tem primeru uporabijo splošna pravila o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah. Zaradi pravne narave pridržka lastninske pravice, ki je sklenjen pod odložnim pogojem plačila celotne kupnine, preneha, ko kupec plača celotno kupnino.
Ključne besede: pridržek lastninske pravice, pričakovalna pravica, posestni konstitut, fiduciarna cesija, neposestno realno zavarovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.11.2017; Ogledov: 3669; Prenosov: 673
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. UČINKI PRIDRŽKA LASTNINSKE PRAVICE V PRIMERU INSOLVENTNOSTI IN IZVRŠBE V PRAVNEM REDU SLOVENIJE, AVSTRIJE IN NEMČIJEMetka Obal, 2016, magistrsko delo Opis: Za razumevanje učinkov pridržka lastninske pravice v primeru insolventnosti in izvršbe v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji je treba najprej dodobra spoznati nastanek pridržka lastninske pravice in predpise, ki ga urejajo.
V magistrski nalogi je najprej obravnavan pojem prodajne pogodbe in lastninske pravice, ki predstavljata osnovo za ustanovitev lastninskega pridržka. V vseh pravnih redih je zaslediti podobne določbe o pridržku lastninske pravice, kar je posledica nekdanje skupne uporabe Občega državljanskega zakonika oz. Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch. Z razvojem vsake posamezne države pa se je pravna ureditev do določene mere spremenila.
Pojem pričakovalne pravice v razmerju med kupcem in prodajalcem nima posebnega pomena, saj je njen namen varstvo v razmerju do kupčevih upnikov. Ob tem velja izpostaviti mednarodna pravila vsake države, ki v primeru premičnin kot navezno okoliščino določajo kraj, kjer se stvar nahaja, govora je o načelu lex rei sitae, po katerem se presoja veljavnost pridržka, pri čemer nekatere države omogočajo »oživitev« veljavnosti pridržka v primeru, da lastninska pravica (še) ni prešla na kupca.
V vseh pravnih redih ima stečajni upravitelj v primeru stečaja kupca pravico, da zahteva izpolnitev prodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice ali da od te pogodbe odstopi. V Sloveniji in Avstriji ima stečajni upravitelj v primeru stečaja prodajalca pravico, da zahteva izpolnitev prodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice ali da od te pogodbe odstopi, medtem ko nemška pravna ureditev stečajnemu upravitelju v primeru stečaja prodajalca ne daje odstopne pravice, pač pa zgolj izpolnitev pogodbe.
V okviru obravnave postopka izvršbe v treh državah ugotovimo, da imata kupec in prodajalec v primeru rubeža stvari, ki je predmet lastninskega pridržka, podobno pravno varstvo.
Skromno ureditev pridržka lastninske pravice najdemo tudi v aktih Evropske unije.
Ključne besede: prodajna pogodba, pridržek lastninske pravice, insolvenčni postopek, izvršba, mednarodni element, akti EU
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2316; Prenosov: 380
Celotno besedilo (793,67 KB) |
4. ZAVAROVANJE TERJATEV DO TUJIH KUPCEVKatja Krajnčič, 2013, magistrsko delo Opis: Prodajalec pri svojem poslovanju s tujimi kupci naleti na mnogo ovir pri izterjevanju svojih terjatev, zato je zelo pomembno, da svoj poslovni odnos uredi s pogodbo, kjer izrecno dogovori zavarovanje za primer neplačil. Kupna pogodba je najpomembnejša mednarodna gospodarska transakcija. Pogodbeni stranki pa morata biti še posebej pozorni na izbiro pogodbenega prava, po katerem se presoja pogodba.
Glede na vrsto in vsebino poslovnega odnosa ter cilj, ki ga prodajalec in kupec želita doseči, lahko po slovenskem pravu izbirata med osebnimi in stvarnopravnimi zavarovanji, ki so urejena v OZ, SPZ, ZZK-1.
Na samo izbiro vrste zavarovanja pa vpliva predvsem višina terjatve, država iz katere prihaja prodajalec in kupec ter posledično kateremu pravnemu redu pripadata, stroški zavarovanja in nenazadnje možnost vnovčitve samega zavarovanja in poplačilo terjatve. Osebna zavarovanja so v primerjavi s stvarnopravnimi zavarovanji manj uspešna, saj so strogo vezana na osebo in njeno plačilno sposobnost.
Med različnimi državami obstajajo razlike glede zavarovanja pravnih poslov. Evropska unija, katere članica je tudi Slovenija pa teži k harmonizaciji zavarovanja pravnih poslov še posebej glede pridržka lastninske pravice in leasinga. Nagibajo se k evropskemu zavarovanju pravic, ki bi dopolnilo in ne nadomestilo nacionalno pravo.
Ključne besede: zavarovanje pravnih poslov, mednarodna kupna pogodba, pridržek lastninske pravice, harmonizacija
Objavljeno v DKUM: 27.08.2013; Ogledov: 2227; Prenosov: 257
Celotno besedilo (543,41 KB) |
5. Pridržek lastninske pravice v primerjalnem pravuMatjaž Tratnik, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Avtor v svojem prispevku analizira institut pridržka lastninske pravice v slovenskem pravu in ga primerja z ureditvami tega pravnega instituta v več pravnih redih držav članic Evropske unije. Ugotavlja, da vsi obravnavani pravni redi poznajo lastninski pridržek, kateremu priznavajo učinke tudi v stečaju in prisilni izvršbi proti kupcu. Le slovensko in italijansko pravo zahtevata, da je pridržek dogovorjen v listini z gotovim datumom. Drugi obravnavani pravni redi so v tem pogledu bistveno liberalnejši. Pridržek je v kupčevem stečaju najbolj učinkovit, če se blago še vedno v nespremenjeni obliki nahaja v kupčevi posesti. Stečajni upravitelj mora prednostno poplačati prodajalčevo terjatev ali predmet pridržka vrniti prodajalcu. Če kupec blago dobavljeno s pridržkom proda naprej ali ga predela v novo stvar, prodajalčev pridržek ugasne, medtem ko mu ostajajo le omejene možnosti, da dobi nadomestno zavarovanje na terjatvah proti nadaljnjim kupcem oziroma na novi stvari. Še najbolj učinkovite instrumente mu nudi nemško pravo. Ti
Ključne besede: pridržek lastninske pravice, odstop od pogodbe, reivindikacija, stečaji, izvršbe, cesije, fiduciarne cesije, zastavne pravice
Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 2831; Prenosov: 214
 Povezava na celotno besedilo |
6. PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE S POUDARKOM IZVEDBE V PRAKSITomaž Kukovec, 2011, diplomsko delo Opis: Pridržek lastninske pravice je stvarnopravni institut, ki pa je v slovenskem pravu urejen v Obligacijskem zakoniku. Njegov namen je zavarovanje prodajalca za primere neplačila kupnine s strani kupca, kateremu pa pridržek omogoča, da pridobi blago še pred plačilom in si tako lažje priskrbi sredstva za plačilo kupnine. Predvsem gospodarska praksa pa je s težnjo po večjih pravicah kupca in boljšem zavarovanju prodajalca izoblikovala nove posebne oblike pridržka lastninske pravice. Le–ti se v praksi pojavljajo skupaj z navadnim pridržkom lastninske pravice in tako predstavljajo zadostno zavarovanje prodajalcev. Poseben pomen pri pridržku lastninske pravice predstavlja tudi pričakovalna pravica kupca, na podlagi katere bo z izpolnitvijo pogoja (plačila kupnine) prišlo do nastanka pričakovane pravice (lastninske pravice). Pričakovalna pravica je še posebej pomembna za kupca, saj lahko slednji to prenaša, hkrati pa mu nudi varstvo pred neupravičenimi posegi tretjih oseb na blago, prodanim s pridržkom. Novost v našem pravnem redu pa predstavlja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki s svojimi posegi prinaša tudi spremembe na področju pridržka v stečaju. Edini problem tako pri pridržku predstavlja neenotna sodna praksa v primerih pridržka lastninske pravice na nepremičninah, saj je moč zaslediti odločbe sodišč, v katerih je zastopano stališče, da pridržek lastninske pravice na nepremičninah ni mogoč, kot tudi stališča, da je mogoč in da se uporabijo analogna pravila o pridržku na premičninah.
Ključne besede: pridržek lastninske pravice, podaljšan pridržek lastninske pravice, pridržek lastninske pravice s klavzulo o predelavi, fiduciarna cesija, pričakovalna pravica, factoring cesija
Objavljeno v DKUM: 13.09.2011; Ogledov: 6921; Prenosov: 1448
Celotno besedilo (402,31 KB) |
7. Položaj neplačanega prodajalca po nemškem in slovenskem pravuMihael Elvič, 2011, diplomsko delo Opis: Področje pravic in obveznosti kupca in prodajalca je v prodajni pogodbi zelo dobro urejeno in definirano. Za primerjavo pravic ki so na voljo neplačanemu prodajalcu, je tako na voljo veliko literature, ki omogoča dobro primerjavo med nemškim in slovenskim pravnim redom. Opazno je da sta tako nemško kot slovensko pravo na tem področju zelo podobnih stališč in ureditev.
Še največ razlik opazimo, če prodajalec pri pridržku lastninske pravice v kupčevem stečaju ostane brez plačila kupnine. V tem primeru ostane po slovenskem pravu prodajalec lastnik predmeta pridržka, po nemškem pa ne. Veliko pravic je urejenih podobno, se pa pri nekaterih institutih, ki še niso urejeni v naši zakonodaji, slovensko pravo zgleduje po nemškem reševanju dotičnih institutov. Pri tem se naše pravo zgleduje tako po zakonskih določbah, kot po pravni teoriji.
Ključne besede: prodajna pogodba, pridržek lastninske pravice, položaj neplačanega prodajalca
Objavljeno v DKUM: 14.07.2011; Ogledov: 2859; Prenosov: 378
Celotno besedilo (1,22 MB) |
