Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen prispevka: V prispevku so predstavljene diskrecijske odločitve policista v Sloveniji, ki jih ta pri svojem delu vsakodnevno sprejema. Članek skuša ponazoriti, kako je zakonodaja s področja varnosti cestnega prometa od 1998 dalje urejala diskrecijske odločitve policistov, predvsem pri odkrivanju in preprečevanju voženj pod vplivom alkohola ter njihov vpliv na zagotavljanje varnosti. Orisano je tudi diskrecijsko odločanje, kot ga v nekaterih postopkih uporablja policija v ZDA, ki izhaja iz anglosaškega pravnega sistema. Metode: Z zgodovinsko-primerjalno metodo je prikazano, kako so zakonski akti za urejanje cestnega prometa, sprejeti v različnih časovnih obdobjih, urejali prosti preudarek policistov v Republiki Sloveniji pri izvajanju nalog na področju zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. Uporabljena je še primerjalna metoda in komplementacija prikaza podatkov o policijskih ukrepih. Ugotovitve: Diskrecijska pravica, kot jo dopušča Zakon o pravilih cestnega prometa v določbah 24. člena, je ustrezen kompromis med policijskim zagotavljanjem varnosti in prevelikim poseganjem policije v človekove pravice. Ko oseba deluje neskladno z zakonsko normo, lahko policijsko ukrepanje zaradi takega človekovega delovanja sledi črki zakona, ki največkrat predpisuje represivno ravnanje, lahko pa policist za ukrepanje uporabi taktični preudarek. Navedeno pomeni, da se policist diskrecijsko odloča, katero pooblastilo oz. kateri ukrep bo v dani situaciji uporabil. Ali se policist odloči, da bo deloval diskrecijsko, pa je odvisno od več razlogov, obširneje opisanih v članku. Izvirnost/pomembnost prispevka: Za razlago načel delovanja in uporabe diskrecijske pravice članek preučuje diskrecijske odločitve varnostnih organov, katerih delovanje temelji na različnih pravnih sistemih. Prav tako poskuša odgovoriti na vprašanje, ali je diskrecijska pravica, kot jo uporablja policija v Republiki Sloveniji, primerno urejena in ali je sploh potrebna.
Ključne besede: policija, policisti, policijski postopki, policijska pooblastila, diskrecijska pravica, vožnja pod vplivom alkohola, pridržanje
Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 1207; Prenosov: 80
Celotno besedilo (351,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Poseg v posameznikovo svobodo je poleg posega v pravico do življenja, ena najhujših kršitev človekovih pravic, ter je sprejemljiv le v primeru ko tako dopušča oziroma določa zakon. Vsaka država s pomočjo zakonov določa pravice oseb katerim je odvzeta prostost. Tako v Sloveniji le te pravice ureja Ustava Republike Slovenije, podrobneje pa Zakon o kazenskem postopku, kateri temelji na evropski pravi ureditvi. Pravice oseb ob odvzemu prostosti izhajajo iz Ustave RS in Zakona o kazenskem postopku, ter veljajo za vsakogar, ki se znajde v situaciji, ko mu je poseženo v svobodo. Med osnovne pravice sodi pravica do molka, pravica do zagovornika, pravica do tolmačenja in prevajanja, pravica do obveščanja in pravica do seznanitve z razlogi pridržanja ter pravica do pritožbe. Le te pravice temeljijo na evropski pravni ureditvi in prav zato so si pravice ki veljajo v Sloveniji skoraj identične s pravicami Republike Hrvaške. Namen diplomskega dela je podrobna predstavitev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti. Uvodna poglavja opredeljujejo osnovne pojme, domnevo nedolžnosti ter pravico do poštenega sojenja, ter načela, ki določajo dopustitev posega v človekove pravice. Osrednji del sestavlja Ustavna ureditev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti, Evropska ureditev pravic osumljenca, kateremu je odvzeta prostost in Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M. Na koncu diplomskem delu, so opredeljene pravice osumljenca ob odvzemu prostosti v Republiki Sloveniji ter primerjava le teh s hrvaško pravno ureditvijo.
Ključne besede: kazniva dejanja, osumljenci, odvzem prostosti, pridržanje, pravice, pravica do molka, pravica do zagovornika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1549; Prenosov: 245
Celotno besedilo (567,49 KB)

Opis: Dejstvo, da je v Republiki Sloveniji najpogostejši vzrok za prometne nesreče neprilagojena hitrost, s katero je mnogokrat povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, pove, da je za izboljšanje prometne varnosti treba vzpostaviti učinkovit sistem, ki bo omogočal ukrepanje zoper voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola in tako ogrožajo druge udeležence v cestnem prometu. Eno od teh je vsekakor tudi pridržanje alkoholiziranega voznika. V diplomskem delu bomo predstavili spremembe zakonodaje s tega področja in njihov vpliv na odnos do zagotavljanja višjega nivoja človekovih pravic in svoboščin. Pridržanje namreč predstavlja korenit poseg v človekove pravice, zato je pri izvajanju le-tega, zelo pomembno dobro poznavanje zakonskih predpisov in vseh ostalih pogojev za uporabo tega policijskega pooblastila. Podrobno bomo analizirali ukrep pridržanja po 238b. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-1), ga primerjali s trenutno veljavnim ukrepom pridržanja po 24. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in prikazali, v čem se omenjena ukrepa razlikujeta, ter kateri od ukrepov je, glede na stopnjo posega v pravico do osebne svobode, primernejši. Predstavili bomo tudi določila 22. in 23. člena ZPrCP, ki urejata prepoved vožnje, začasen odvzem vozniškega dovoljenja in zaseg motornega vozila, ter se hkrati navezujeta tudi na pooblastilo pridržanja. V diplomskem delu bomo opisali tudi sistem nadzora izvajanja pridržanj, ki je zaradi grobega posega v človekove pravice in svoboščine nujno potreben. Sprememba zakonodaje s področja policijskega pridržanja po določilih Zakona o pravilih cestnega prometa, s katerim je predpisana možnost odstopa od pridržanja, se je vsekakor približala višjemu standardu spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Ne glede na ugotovitve se nam, glede na splošno predpisano področje pridržanja alkoholizirane osebe v Zakonu o prekrških, poraja vprašanje, ali je ureditev lex specialis s področnim zakonom sploh potrebna.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, pridržanje, cestni promet, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1591; Prenosov: 255
Celotno besedilo (698,45 KB)

Opis: Po samosvojitvi Slovenije in po spremenbi družbeno-ekonomskega sistema so se pojavile poleg klasičnih tudi gospodarska kazniva dejanja, ki so bila sprva neobičajna in nerazumljiva. Tako je država bila primorana ustanoviti nove organe, ki so se lahko borili proti tej sofisticirani kriminaliteti. Nova oblika kriminalitete je bila vzrok, da so propadala in še propadajo različne gospodarske dejavnosti. V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pridržanje, ki je ena od hujši oblik odvzema svobode. Ta je pomembna, saj je s tem ukrepom organom pregona omogočeno bolj uspešno opravljanje svojega dela. Pri pridržanju je zelo pomemben čas pridržanja ter hitrost dela organov pregona, na podlagi katere lahko pride do kazenske ovadbe in na koncu posledično tudi do obtožbe. Tako smo v diplomski nalogi v prvem delu predstavili odreditev pridržanja, priporne razloge, pravila policistov med pridržanjem, potrebne dokomentacije, pravice pridržane osebe, opis prostorov za pridržanje, prenehanje razlogov za pridržanje ter nadzor nad pridržanjem. V drugem delu smo predstavili razlikovanje med klasično in gospodarsko kriminaliteto, dejanja, ki jih uvrščamo med gospodarsko kriminaliteto ter začetki borbe proti njej. Pregledali smo tudi povezanost in sodelovanje organov pregona ter njihove izbojšave. V zadnjem delu si bomo ogledali še statistične podatke po katerih bomo razbrali trend pojemanja ali naraščanja, tako policijskega pridržanja, kot gospodarske kriminalitete ter škodo, ki jo država pri tem utrpi.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, predkazenski postopek, policija, policijsko pridržanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.12.2013; Ogledov: 1640; Prenosov: 126
Celotno besedilo (709,78 KB)

Opis: Huliganstvo je poseben primer nasilja v športu, pri katerem gre za zavestno, načrtno in organizirano nasilje, ki časovno in prostorsko sicer sovpada s posameznimi športnimi dogodki, vendar je vsebinsko neodvisno od športnega dogajanja. Temeljni akt s tega področja je Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je R. Slovenija ratificirala 02.07.1992, povod za njeno sprejetje pa je bila tragedija na stadionu Heysel v Bruslju leta 1985. Kazenski zakonik (KZ-1) v 3. odstavku 296. člena na novo inkriminira kaznivo dejanje nasilništva na športnih prireditvah ali v zvezi z njimi, pri čemer opredeljuje t.i. »huligansko delovanje« na športnih prireditvah, zlasti na mednarodnih nogometnih tekmah, pri čemer v ta sklop sodijo tudi druge športne prireditve. V uvodu naloge avtor opredeli pojem huliganstva, dejavnike in stopnje razvoja huliganstva skozi zgodovino ter na kratko povzema stanje v Evropi in v Sloveniji. Ker se kot povod za nasilje pojavljata tudi nacionalizem in rasizem, avtor na kratko predstavi tudi vzroke zanju ter povzame stanje v Evropi in v Sloveniji. V jedru naloge je predstavljena aktualno normativna ureditev posameznih držav v Evropi (Anglija, Italija in Belgija), ki so jih že zaznamovale tragedije v zvezi s huliganstvom in so naklonjene kaznovalnim pristopom ter pooblastila policije in pravosodja za omejevanje huliganstva, kot npr. prepoved potovanja, prepoved vstopa na stadion z obveznim javljanjem na PP, prepoved financiranja navijaških skupin s strani nogometnih klubov, postavitev posebnih sodišč v bližini pristanišč in glavnih železniških postaj, ki omogočajo uveljavitev prepovedi potovanja. Nekateri izmed teh ukrepov bodo z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, ki naj bi stopil v veljavo tekom letošnjega leta, privzeti tudi v slovensko zakonodajo, in sicer sta to ukrep prepovedi potovanja ter ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah. Predstavljena je tudi normativna ureditev v zvezi s športnimi prireditvami v Sloveniji, kjer je z vidika materialne kazensko-pravne dogmatike in sodne prakse obdelano kaznivo dejanje nasilništva kot tipičen primer sestavljenega kaznivega dejanja. Namreč, kaznivo dejanje nasilništva v I. odstavku 296. člena KZ-1 konzumira kaznivo dejanje prisiljenja po 132. členu KZ-1, kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 in kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1, v II. odstavku 296. člena pa še kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ-1. Huliganstvo je obdelano tako z vidika kazenskega prava kot tudi prava o prekrških, kjer so prikazane pojavne oblike kaznivih dejanj in prekrškov v povezavi s huliganstvom. Kot ultima ratio omejevanja huliganstva, je prikazano policijsko pridržanje oziroma različne oblike policijskih pridržanj v Sloveniji, glede na pravno podlago, pri čemer je še posebej izpostavljeno pridržanje na podlagi določb I. odstavka 43. člena Zakona o policiji, ki je v praksi najpogosteje izvedeno. V zaključku je izpostavljeno dejstvo, da je aktualna zakonodaja v R. Sloveniji s tega področja, gledano nomotehnično, urejena parcialno in nepregledno, kar pritrjuje dejstvu, da je v Sloveniji že nekaj časa na pohodu t.i. »hiperaktivnost zakonodajalca«, s katero se vsako leto pripravi in sprejme izjemno veliko število predpisov. Avtor v zaključnih besedah tudi opozarja, da nekatere pravne praznine, kljub noveliranju posameznih področnih zakonov s področja huliganstva, kot je v primeru Zakona o javnih zbiranjih, ostajajo nezapolnjene in da, z vidika materialnopravne razmejitve, razmejitev med kaznivim dejanjem iz 296. člena KZ-1 in prekrški iz 6. člena ZJRM-1 ni povsem jasna, saj prihaja do prekrivanja zakonskih znakov prekrškov iz 6. člena ZJRM-1 z zakonskimi znaki kaznivega dejanja iz 296. člena KZ-1.
Ključne besede: Kazenski zakonik, KZ-1, nasilje, huligani, rasizem, kazensko materialno pravo, kaznivo dejanje, prekršek, pridržanje.
Objavljeno v DKUM: 15.02.2012; Ogledov: 4202; Prenosov: 526
Celotno besedilo (1,89 MB)