| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Konceptualna osnova pridobivanja jezika s Pinkerjevega vidika
Maja Sever, 2009, diplomsko delo

Opis: Že stoletja se jezikoslovci zanimajo za razvoj jezikov, ki jih danes govorimo. Slovnična pravila, ki so jih oblikovali strokovnjaki s področja jezikoslovja in seveda družba, omogočajo razumljivo in učinkovito medsebojno komunikacijo ljudi različnih etničnih skupin in skupnosti. Kljub temu pa se mnenja teoretikov razlikujejo oziroma si nasprotujejo. V diplomskem delu obravnavam teorijo Stevena Pinkerja, priznanega kanadsko-ameriškega psihologa in kognitivnega znanstvenika, ki se ukvarja predvsem z razvojem jezika pri otrocih. Njegov namen je začrtati različne vidike jezika in jezikovnih pravil. Njegovo raziskovanje je usmerjeno predvsem v impulze in kalkulacije, ki se pojavljajo v človeškem mišljenju, ko le-ta poskuša razumeti in doumeti različne dogodke ter jih posredovati okolici. V skladu z njegovo teorijo se jezik pri otroku instinktivno razvije na podlagi prirojenih osnovnih konceptov, kot so materija, čas, prostor in vzročnost. Z vsakodnevno komunikacijo se besedni zaklad neprestano spontano širi. Na podlagi posploševanja in uporabe pravil so otroci sposobni tvoriti neskončno število možnih kombinacij iz omejenega števila primerov, slišanih iz okolice. Pinker metaforično predstavi jezik kot okno, ki nam omogoča raziskovanje narave človeka, ki se odraža skozenj.
Ključne besede: jezik, mišljenje, filozofija, jezikovni instinkt, otroški govor, pridobivanje jezika
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 1573; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (281,68 KB)

2.
STALIŠČA RAZREDNIH UČITELJEV O JEZIKOVNI KOPELI NA RAZREDNI STOPNJI OŠ
Maja Gregorn, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli sem se v teoretičnem delu osredotočila na najnovejše smernice Evropske unije za učenje tujih jezikov na razredni stopnji osnovne šole. Le-te so zelo pomembne za uvajanje novosti v osnovne šole na področju poučevanja tujih jezikov. V nadaljevanju govorim tudi o večjezičnosti in pridobivanju medkulturne kompetence, saj je oboje izjemnega pomena, ko govorimo o jezikovni kopeli. Ker je danes vedno bolj pomembno uvajanje tujega jezika v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja, sem tudi tej temi posvetila posebno poglavje in predstavila, kakšno je poučevanje tujih jezikov v osnovni šoli. V nadaljevanju teoretičnega dela predstavljam zgodovino jezikovne kopeli in njene prednosti. Prav tako pa lahko bralec v moji diplomski nalogi najde razširjenost jezikovne kopeli v svetu, Evropi in v Sloveniji. Ker sem nekaj ur pouka v jezikovni kopeli izvedla tudi sama, v praktičnem delu diplomske naloge opisujem potek in uspešnost takega načina poučevanja tujega jezika. V zadnjem, empiričnem, delu diplomske naloge sem grafično prikazala rezultate študije primera o stališčih razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli, ki sem jo izvedla pri učiteljih, ki se z jezikovno kopeljo vsakodnevno srečujejo, in pri učiteljih, ki jezikovno kopel zelo slabo ali pa sploh ne poznajo.
Ključne besede: tuji jezik, večjezičnost, pridobivanje medkulturne kompetence, zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel, stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2554; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
USVAJANJE JEZIKA PRI OTROCIH
Urška Kurmanšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti usvajanje jezika pri otrocih, osnovne pogoje in stopnje le-tega in razložiti Chomskyijev pogled na jezikovno prirojenost in njegovo prepričanje, da učenje jezika ni nekaj, kar bi se otrok naučil, ampak da se mu enostavno zgodi na poti v razvoju v za to primernem socialnem okolju. Temu sledi razlaga Chomskyijeve in Skinnerjeve teorije o usvajanju jezika z namenom, da se poudarijo njuna različna pogleda na ta proces. Diplomska naloga je tako osredotočena na glavni teoriji o usvajanju jezika. Da bi lahko zagovarjala Chomskyijev pogled, ki trdi, da je za uspešno usvajanje jezika potrebna interakcija med prirojenimi danostmi za usvajanje jezika in otrokovim jezikovnim okoljem, zoperstavljam dve teoriji. To sta dve prevladujoči teoriji: Chomskyijev nativizem in Skinnerjev behaviorizem. Zbrani podatki govorijo v prid Chomskyijevi tezi, torej temu, da se ljudje rodimo biološko opremljeni za učenje jezika in razložijo njegovo teorijo o mehanizmu za usvajanje jezika — vrojen mehanizem oziroma proces, ki omogoča učenje jezika. Na drugi strani pa Skinner, ki mu Chomsky odločno nasprotuje, preprosto razlaga, da se otroci učijo jezik skozi posnemanje govorice odraslih. Pri tem pa so pozitivno nagrajeni za pravilne odgovore in kaznovani za nepravilne oziroma neprimerne odgovore. Vendar pa Chomsky poda kar lepo število prepričljivih argumentov, ki trdijo, da gre pri usvajanju in učenju jezika za več kot samo spodbudo in posnemanje govora odraslih. Otroci se jezika naučijo hitro in zlahka kljub temu, da je input, ki so mu izpostavljeni, nezadosten, in kljub kompleksnosti in abstraktnosti njegovega ustroja, za katerega si je težko predstavljati, da ga otrok v veliki meri osvoji že pri starosti treh let, ko kognitivno še ni dovolj razvit za druge naloge. Moje mnenje je, da je to mogoče pojasniti le s prirojenostjo jezikovnih sposobnosti.
Ključne besede: jezik, vrojen, vrojenost, pridobivanje jezika, mehanizem za usvajanje jezika, jezikovna zmožnost, univerzalna slovnica
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2653; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (350,21 KB)

4.
POGOSTNE BESEDNE ZVEZE V POGOVORNIH PRISPEVKIH NEMŠKIH PREDŠOLSKIH OTROK
Peter Ježovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pridobivanje prvih večbesednih vzorcev v zgodnjem otroštvu. Sposobnost govora je velik privilegij človeka, sposobnost, ki nam daje prednost pred ostalimi živimi bitji, saj je z govorom komunikacija precej podrobnejša in nam omogoča življenje, kot ga živimo in poznamo. Pridobivanje jezika je človeku naravno dano in v socializiranem okolju mu ga tudi ne moremo preprečiti. Prve besede večina otrok spregovori okoli enega leta starosti. Sprva se usvajanje materinščine opira na prepoznavanje, pomnjenje in reproduciranje preprostejših, pomensko konkretnih jezikovnih izrazov, ki jih zmore osamiti iz povedi svojih sogovornikov. Glede na to, da je za večino jezikovnih izrazov značilno sopojavljanje z nekaterimi drugimi izrazi, se otroci že v leksikalni razvojni fazi naučijo uporabljati prve (pogostne, opazne in za vsakdanje sporazumevanje osnovne) besedne zveze. Večinoma po drugem letu starosti pa besedišče, spoznavanje novih jezikovnih oblik in dojemanje slovničnih značilnosti materinščine hitro napredujejo. Otroci so čedalje bolj sposobni tvoriti tudi zapletene in raznovrstne besedne zveze ter govoriti v daljših, tudi skladenjsko razvejanih povedih. Namen diplomskega dela je razvrstiti in opisovati značilne besedne zveze v govoru nemških predšolskih otrok, še posebej tistih zvez, ki jih je možno slišati v drugem in tretjem letu starosti. Jezikovno gradivo so zapisi pogovorov izbranih nemških otrok s starši in drugimi sogovorniki, ki jih je možno najti na jezikoslovnem portalu CHILDES.
Ključne besede: predšolski otroci, pridobivanje jezika, komunikacija, govor, pogoste besedne zveze, ustaljene besedne zveze, fraza, skladnja
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 489; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

5.
Možnosti zgodnjega pridobivanja drugega jezika v Avstriji in Sloveniji
Ivanka Peršuh Greif, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava možnosti zgodnjega pridobivanja drugega jezika v Avstriji in Sloveniji. V začetnem delu najprej opredelimo pojme dvojezičnosti, večjezičnosti, zgodnje simultane in konsekutivne dvojezičnosti, dvojezičnost neke družbe ter obravnava probleme, povezane z večjezično vzgojo v določenem okolju. V nadaljevanju se osredotočamo na možnosti pridobivanja drugega jezika v kontekstu javnih in zasebnih vrtcev in šol, v mednarodnih šolah in v okviru manjšinskega izobraževanja. Posebej na področju javnih in zasebnih šol gre za izobraževanje, kjer se vedno bolj uveljavlja poučevanje po metodi CLIL-a. Ta metoda se nanaša na pouk učnega predmeta preko jezika, vendar je zelo pomembna za pridobivanje drugega jezika. V tem sklopu se tematika navezuje na usmeritev Evropske unije, katere cilj je, da bi posamezniki ob maternegm jeziku obvladali še dva tuja jezika. Gre za usmeritev, ki v globaliziranem svetu pridobiva na pomenu. V okviru mednarodnih šol gre v osnovi za pouk v jeziku, ki se razlikuje od uradnega jezika posamezne države, prav to pa omogoča individualno dvojezičnost. Omejitve se v tem primeru kažejo v lokaciji teh šol, saj so večinoma prisotne zgolj v glavnih mestih posameznih držav in so dostopne zgolj premožnemu delu prebivalstva. Ker je manjšinsko šolstvo regionalno omejeno, se večina nadaljnih možnosti za pridobivanje drugega jezika zarisuje znotraj javnega šolstva obeh držav.
Ključne besede: dvojezičnost, pridobivanje drugega jezika, Avstrija, Slovenija, CLIL, nemščina, javne šole, zasebne šole, mednarodne šole, manjšinsko šolstvo, javni vrtci, zasebni vrtci
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 272; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici