| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRIDOBIVANJE INFORMACIJ O POSLOVNIH STRANKAH
Aleksander Pečovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V današnjem nepredvidljivem času se položaj v poslovnem svetu hitro spreminja. Pomembno je sprotno poznavanje poslovnih partnerjev, saj imamo potem več možnosti, da se izognemo možnim nevšečnostim. V ta namen obstajajo razne agencije, ki se ukvarjajo s pridobivanjem podatkov o podjetjih. Iz zbranih podatkov sestavijo sliko podjetja, ki jo prikažejo na različne načine svojim naročnikom. Najbolj znan izraz je boniteta podjetja, ki je tudi najbolj kompleksna. Poznamo pa tudi plačilni indeks, analizo podjetja, itd. Te agencije nam te podatke posredujejo. Ker pa morajo tudi oni plačati svoje zaposlene, te informacije niso poceni. Kljub temu pa se da z nekaj iznajdljivosti pridobiti informacije o podjetjih brez stroškov. Sam sem največ podatkov izvedel na portalu Gvin.com, do katerega imamo dostop preko mariborske knjižnice. Menim, da se izplača izbrskati čimveč informacij, saj imamo boljše možnosti za doseganje končnega cilja.
Ključne besede: Upravljanje odnosov s strankami, pridobivanje informacij o poslovnih strankah, ponudnik poslovnih informacij, boniteta podjetja
Objavljeno: 25.03.2013; Ogledov: 898; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (429,53 KB)

3.
Kriminalistično obveščevalni produkt kot dokaz v kazenskem postopku
Danilo Lavrinc, 2016, diplomsko delo

Opis: Kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij, kot je določeno z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, je nov napreden način kriminalističnega policijskega dela. Dejansko gre za obveščevalno dejavnost z namenom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Obveščevalno dejavnost izvajajo vsi policisti in kriminalisti, brez da bi se tega včasih zavedali. Z vsako pridobitvijo podatka o prekršku, kaznivem dejanju, osebi, predmetih in ostalih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje pomembnih informacij se že izvaja kriminalistično obveščevalna dejavnost. Kriminalistično obveščevalna dejavnost se izvaja na treh nivojih, in sicer na lokalni, regionalni in državni ravni. Na državni ravni v Republiki Sloveniji deluje Center za kriminalistično obveščevalno dejavnost, s svojim posebnim oddelkom za delo z informatorji in viri. Na regionalni ravni na Policijskih upravah, delujejo Oddelki za kriminalistično obveščevalno dejavnost, dočim na lokalni ravni ni posebnih oddelkov oz. skupin, kljub temu pa ima vsak policist oz. policist-kriminalist možnost opravljati kriminalistično obveščevalno dejavnost v skladu z zakoni in internimi pravili, ki določajo metodo in taktiko dela zbiranja informacij. Najbolj pereče težave pri izvajanju kriminalistično obveščevalne dejavnosti se kažejo tako na zakonodajnem področju, kot pri operativnem delu in izredno omejenih denarnih sredstvih. Kot največjo oviro pri popolnem razmahu kriminalistično operativne dejavnosti pa vidimo v dokazni vrednosti pridobljene informacije in njene nadaljnje uporabe v predkazenskem in kazenskem postopku, brez nevarnosti za razkritje izvora informacije.
Ključne besede: kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij, kriminalistično obveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, vir, informator, informacija, kriminalistično obveščevalni produkt
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 815; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (344,67 KB)

4.
IZDELAVA PROGRAMSKE OPREME ZA PRIDOBIVANJE INFORMACIJ IZ SPLETNIH VIROV
Aljaž Razpotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z razvojem spletne aplikacije, ki omogoča širši množici uporabnikov spletnih omrežij hitrejši dostop do informacij, katere so primarno locirane na različnih spletnih mestih. Izdelana aplikacija posamezniku pomaga pri ekstrakciji informacij iz različnih spletnih strani na enem mestu ter tako pripomore k enostavnejšemu iskanju in spremljanju podobnih informacij. Diplomsko delo sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo opisali različne že obstoječe alternative izdelani aplikaciji, njihove prednosti in slabosti, usmerili smo se tudi v opis značilnosti spletnega pridobivanja podatkov, posebej izpostavili model DOM, ki nam je bil v pomoč pri pridobivanju podatkov za izdelano aplikacijo ter opisno predstavili krajši pregled uporabljenih tehnologij. V praktičnem delu diplomskega dela smo predstavili kratek pregled aplikacije ter jo povezali z uporabljenimi tehnologijami. Ob koncu smo na primeru opisali delovanje aplikacije ter jo tabelarno primerjali z že obstoječimi alternativami.
Ključne besede: Spletno programiranje, spletni viri, spletni strgalnik, spletno rudarjenje, pridobivanje informacij iz spleta
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 571; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

5.
Uporaba analitike besedil za samodejno gradnjo semantične mreže na osnovi ključnih besed
Črtomir Majer, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se spopadli s problemom samodejne gradnje računalniške baze znanja, z uporabo analitike besedil in tehnik nenadzorovanega strojnega učenja. Definirali in implementirali smo proces, ki je zmožen iz domensko-specifičnega korpusa besedil ustvariti semantično mrežo. Ta vsebuje ključne koncepte in relacije med njimi, ki se pojavljajo znotraj izbranega področja, katerega določimo s ključnimi besedami. Pri tem uporabimo številne metode, kot so procesiranje naravnega jezika, odprto pridobivanje informacij, vektorska predstavitev besed (word2vec), gručenje in druge tehnike odkrivanja znanja. Predstavimo tudi lastne rešitve in izboljšave, ki pripomorejo k uspešnejši gradnji semantične mreže.
Ključne besede: analitika besedil, semantična mreža, odprto pridobivanje informacij, word2vec, nenadzorovano učenje
Objavljeno: 17.10.2017; Ogledov: 368; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (6,02 MB)

6.
Izdelava strgalnika novic iz spleta
Jaka Mežnar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo splošno opisali spletne strgalnike in pregledali nekatere najbolj razširjene brezplačne sorodne projekte. Delo vsebuje tudi opis uporabljenih tehnologij pri implementaciji lastnega strgalnika in samo implementacijo strgalnika, ki se specifično uporablja za strganje novic.
Ključne besede: pridobivanje informacij iz spleta, spletno programiranje, spletni pajki, strgalniki novic
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 476; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (37,24 MB)

7.
Odnosi z javnostmi v krajevni skupnosti Slavka Šlandra
Maša Hafner, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu Odnosi z javnostmi Krajevne skupnosti Slavka Šlandra smo raziskovali, kako občani gledajo na vsebine zanimanja, ki se pojavljajo v občini, posebej na območju Krajevne skupnosti Slavka Šlandra. V uvodu smo razložili problem odnosov z javnostmi, njihovo definicijo in cilje odnosov z javnostmi. Pojasnili smo tudi namen diplomskega dela in kakšno je delovanje lokalne skupnosti v okviru odnosov z javnostmi. Podali smo grobi opis raziskave, ki smo jo izvedli. Predstavili smo okoliš, kjer smo izvedli anketo, tj. Krajevno skupnost Slavka Šlandra: kje leži, koliko ulic ima in koliko krajanov. Na koncu uvoda smo izpostavili omejitve ali težave, ki bi se lahko pojavile pri izdelavi diplomskega dela. Dve izmed njih sta dovolj številčna ustrezna literatura in zadostno število anketirancev. Rezultate raziskave smo dobili s pomočjo ankete in jih na koncu tudi analizirali. V prvem poglavju smo navedli več definicij odnosov z javnostmi. Nato smo predstavili zgodovino, kje in kdaj so nastali odnosi z javnostmi; navedene so tudi posamezne prelomne letnice. Sledijo modeli, ki so predstavljeni z bistvenimi značilnostmi. V drugem poglavju so opisani številni cilji odnosov z javnostmi. Zelo pomembno je tudi način izvajanja odnosov z javnostmi, kar je predstavljeno v odstavku 2.5. Sledi tretje poglavje, v katerem smo pojasnili, kaj je najpomembnejše za uspešnost menedžmenta organizacije kot je krajevna skupnost. Predstavili smo tri večje skupine za uvajanje strateškega menedžmenta v določeni organizaciji. Omenili smo avtorja Verčiča, ki je predpostavil nivoje deležnikov, javnosti in problema. V četrtem poglavju smo se osredotočili na odnose z javnostmi v lokalnih skupnostih. Najprej smo definirali Krajevno skupnost Slavka Šlandra in jo primerjali z navedenimi opredelitvami. Razložili smo tudi piramido vodenja, pogoje za položaj vodilnega in kakšne vodilne skupine obstajajo znotraj lokalne skupnosti. Drugi del diplomskega dela obsega raziskava. Izvedena je bila s pomočjo ankete, sestavljene iz treh sklopov. V prvem sklopu smo ugotavljali zanimanja anketirancev za izpostavljeno problematiko v KS Slavka Šlandra, v drugem sklopu obveščenost anketirancev o tem in v tretjem sklopu njihovo angažiranost.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, identiteta organizacije, pridobivanje informacij, komuniciranje, lokalne skupnosti
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 125; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici