| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridobivanje slovenskega besedišča z didaktičnimi igrami pri učencih iz enojezičnega madžarskega okolja : magistrsko delo
Rebeka Šabjan, 2022, magistrsko delo

Opis: V središču magistrske naloge so učenci iz enojezičnega madžarskega okolja, ki jih starši vpisujejo na dvojezične osnovne šole, ob slovensko-madžarski meji, v Prekmurju. S to skupino učencev smo sistematično izvajali didaktične igre z namenom hitrejšega pridobivanja slovenskega besedišča. Teoretični del naloge nam nudi vpogled v razvoj dvojezičnega šolstva v Prekmurju ter usvajanje prvega in drugega jezika. Dotaknemo se tudi ''zanosa'', ki je pomemben dejavnik uspešne igre. V empiričnem delu smo ob izvedbi iger z učenci ter vodenju opazovalnega dnevnika, podatke pridobili še s polstrukturiranim intervjujem s sodelovanjem učiteljic, ki poučujejo sodelujoče učence. Poleg omenjenih smo zaključno preverjanje izvedli v obliki igre Domina. Primerjali smo uspešnost eksperimentalne in kontrolne skupine.
Ključne besede: pridobivanje besedišča, didaktične igre, enojezični učenci
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 28; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

2.
Pridobivanje, izbor in socializacija novih sodelavcev v pogojih dinamičnega poslovnega okolja na primeru podjetja x
Martin Rmuš, 2021, magistrsko delo

Opis: V današnjem dinamičnem poslovnem okolju prihaja do hitrih sprememb na vseh področjih, tudi na trgu delovne sile. Pridobiti, izbrati in socializirati nove zaposlene ostaja eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se organizacije spopadajo. Optimizacija oz. učinkovita izvedba teh treh procesov lahko prinese veliko koristi tako organizacijam kot tudi novim zaposlenim, ki se bodo pri delu dobro počutili. V magistrskem delu smo se lotili obravnave vseh treh procesov posamezno ter predstavili načine, s katerimi lahko organizacije izboljšajo vključevanje novih zaposlenih. V sklopu teoretičnega dela smo predstavili metode za pridobivanje in izbiro novih zaposlenih ter strategije in taktike za socializacijo le-teh. Učinkovit program socializacije novih zaposlenih lahko prispeva k večji uspešnosti, boljšemu počutju in preprečevanju odhodov oz. fluktuaciji iz organizacij. V empiričnem delu smo raziskali omenjene procese na primeru podjetja X ter z analizo dokumentov in intervjuvanjem vodje kadrovske službe pridobili informacije, na podlagi katerih smo si ustvarili jasno sliko o dejavnosti podjetja na teh področjih. Ob morebitnih pomanjkljivostih smo podali predloge za izboljšanje procesa socializacije novih zaposlenih v podjetju X.
Ključne besede: pridobivanje, izbira, socializacija, fluktuacija, novi zaposleni
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 200; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
Hibridni solarni in piezoelektrični sistem napajanja za okolja iot : magistrsko delo
Aljaž Mlinarič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo metode za pridobivanje energije iz okolja in postopke za pretvorbo v električno energijo. Podrobno predstavljamo zgradbo, lastnosti, delovanje in uporabo piezoelektričnih senzorjev v te namene za uporabo v sistemih IoT. V nalogi smo razvili sistem za učinkovito pridobivanje energije iz okolja, z uporabo sončnih celic in piezoelektričnih senzorjev, s katerimi lahko energijo, ustvarjeno med kolesarjenjem, pretvorimo v električno energijo. Z vključitvijo sončnih celic smo razvili hibridni napajalni sistem za napajanje mobilnega senzorskega sistema, s povezljivostjo za pametna mesta, ki ga lahko namestimo na kolo. Tu služi za merjenje okolijskih parametrov, kot so temperatura, vlaga, vsebnost ogljikovega dioksida in hlapljivih organskih spojin kjerkoli v pametnem mestu.
Ključne besede: Internet stvari, piezoelektrični senzor, pridobivanje energije iz okolja, SSHI, MPPT, vremenska postaja, pametno mesto
Objavljeno v DKUM: 16.12.2021; Ogledov: 307; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

4.
Proces kadrovanja v podjetju x
Ermin Kahrimanović, 2021, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je bil predstaviti teoretična izhodišča o procesu izbire kadrov, preučiti in spoznati različne pristope in metode izbire kandidatov ter prikazati pomembnost izbire primernih kandidatov v proizvodnem podjetju, ki deluje na mednarodnem trgu. V nadaljevanju smo na konkretnem primeru podjetja X preučili trenutno prakso procesa izbire kandidatov ter ob koncu poiskali že obstoječo povezavo teorije in prakse in ob enem dodatne možnosti za izboljšavo obstoječe prakse na podlagi teoretičnih izhodišč opisanih v prvem delu magistrske naloge.
Ključne besede: Kadrovanje, načrtovanje, pridobivanje kadrov, selekcija, uvajanje, konkurenčna prednost na trgu.
Objavljeno v DKUM: 18.06.2021; Ogledov: 819; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

5.
Pridobivanje in selekcija kadrov v Gimnaziji x
Tajda Švab, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali pridobivanje in selekcijo kadrov v Gimnaziji X. V uvodnem delu je opredeljen in opisan problem, ki na gimnaziji predstavlja vprašanje, na kakšen način sestaviti ustrezen program za pridobivanje in selekcijo pedagoških kadrov v skladu s strogo zakonodajo, ki organizacijam ne dopušča, da bi se same odločale pridobiti ustrezne kadre. Cilj je torej ugotoviti, na kakšen način na Gimnaziji X poteka pridobivanje in selekcija kadrov ter kako je proces mogoče izboljšati. Uporabili smo opisno metodo, pri čemer smo si pomagali z domačo in tujo literaturo, ravno tako smo uporabili metodo kompilacije, ki je uporabljena v celotni nalogi. Podatke za izvedbo emipiričnega dela smo pridobili z uporabo intervjuja in ankete, ki smo jih za dosego cilja ustrezno analizirali. V zaključnem delu pa smo uporabili metodo sinteze. V teoretičnem delu diplomskega dela so podane osnove s področja pridobivanja in selekcije kadrov. Proučili smo človeške vire, ki se morajo nenehno prilagajati spremembam na trgu dela v organizaciji. Opredelili smo tudi zakonodajo, ki organizacijo pri pridobivanju in zaposlovanju človeških virov zavezuje na večje število zakonov, podzakonskih aktov, uredb in usmeritev. V empiričnem delu smo vsa predhodna teoretična spoznanja podkrepili z raziskavo v realnem okolju. Raziskovalni del temelji na anketnem vprašalniku, ki je bil izveden med 34 strokovnimi zaposlenimi v gimnaziji X ter na intervjuju, ki smo ga izvedli z ravnateljico gimnazije. Rezultati raziskave so pokazali, da ima gimnazija na področju pridobivanja in selekcije kadrov dobro urejen sistem, z analizo intervjuja kot tudi ankete smo ugotovili, da se na področju pridobivanja in selekcije kadrov sistem da dopolniti. V sklepu smo pripravili smernice za izboljšave v delovanju pridobivanja in selekcije kadrov. To bi v prihodnosti gimnaziji pripomoglo k bolj učinkovitemu procesu pridobivanja in selekcije kadrov in k večji učinkovitosti ter uspešnosti celotne organizacije.
Ključne besede: planiranje kadrov, selekcija, pridobivanje človeških virov, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 457; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

6.
Proces zaposlovanja v podjetju X, d.o.o.
Mateja Gantar, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na proces zaposlovanja v podjetju X, d.o.o. Želeli smo ugotoviti, kako so novo zaposleni v podjetju X zadovoljni s postopkom zaposlovanja in kako podjetje kadre pridobiva in izbira. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V prvem delu smo predstavili nekaj teoretičnih osnov in pogledov različnih avtorjev. Na kratko smo opredelili pojem kadrovskega menedžmenta in ključne naloge kadrovske funkcije. Podrobneje smo opisali proces pridobivanja in selekcije kadrov in preverili kakšne metode imajo podjetja na voljo pri teh dveh procesih. Teoretični del smo zaključili s kratkim pogledom v prihodnost upravljanja s človeškimi viri. V nadaljevanju smo na kratko predstavili podjetje in s pomočjo ankete odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Osredotočili smo se na novo zaposlene delavce v zadnjih treh letih. Ugotovili smo, da proces zaposlovanja kadrov v podjetju X poteka dobro, z nekaj pomanjkljivostmi, za katere smo predlagali določene izboljšave in nakazali smeri, za katere menimo, da bi lahko vsaj delno pripomogle k rešitvi.
Ključne besede: proces zaposlovanja, selekcija kadrov, pridobivanje kadrov
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 344; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
Orodja javnih virov podatkov (OSINT) v konkurenčni obveščevalni dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Vito Hozjan, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira programsko opremo OSINT, ki pripomore k boljši varnosti različnih korporacij. Vendar se skozi diplomsko nalogo nismo osredotočali na orodja le kot na ofenzivno sredstvo, temveč tudi kot na sredstvo, ki nam prinaša različne informacije za korist in nadaljnji razvoj korporacij. Diplomsko nalogo smo sestavili iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se posvetili predvsem razlagam različnih področij in tudi analizirali potek vpeljevanja orodij OSINT v korporativno obveščevalno dejavnost. V empiričnem delu smo analizirali različne programske opreme in prikazali, kako z danimi orodji lahko pridobivamo specifično izbrane podatke. Povezanost s teoretičnim delom smo ustvarili, ko smo iz pridobljenih podatkov ustvarili končni obveščevalni izdelek, ki je predmet napredka določene korporacije. Skozi empirični del smo naredili analizo pridobivanja podatkov brez dodatnih orodij (Google Dorking), analizirali smo dve orodji (Shodan in Maltego) in pet dodatkov za brskalnik (Sci-hub, Go Back In Time, FotoForensics in Have I been Pwned). Analizirali smo tudi zakonske podlage za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov z vidika zakonov Republike Slovenije in tudi evropske zakonodaje. Na podlagi pridobljenih rezultatov tako empiričnega kot tudi praktičnega dela smo ugotovili, da OSINT predstavlja velik del pridobivanja podatkov v KOD, kar nam s teoretičnega vidika pravi, da ga je treba vpeti tako v defenzivno strategijo kot tudi v strategijo na razvojnem področju. Posledično je potrebno, da v strategijo vpnemo tudi izbrani cilj, na podlagi katerega izbiramo primarna sredstva in orodja, ki nam bodo pomagala pri pridobivanju targetiranih javno dostopnih virov podatkov. Z vidika konkurenčne obveščevalne dejavnosti smo ugotovili, da je za uspešno rabo izbranih sredstev potrebna dobra komunikacija med samim vodstvom korporacije in oddelkom, ki dejansko operativno izvaja procese pridobivanja podatkov iz javnih virov. Ta odnos mora temeljiti na minimalnem razumevanju funkcionalnosti obeh področij, saj le tako lahko vemo, katere možnosti in cilje lahko izpolnjujemo in kjer nam skupina za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov lahko doseže želeni rezultat.
Ključne besede: diplomske naloge, korporativna varnost, obveščevalna dejavnost, programska oprema, konkurenčna prednost, pridobivanje javno dostopnih virov, orodja OSINT
Objavljeno v DKUM: 31.08.2020; Ogledov: 775; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

8.
Program vadbe za ektomorfne tipe
Haris Crnolić, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ustvariti program vadbe, s katerim želimo doseči cilj povečanje mišične mase pri ektomorfnih tipih ljudi. Ker sem ektomorf tudi sam, sem želel v diplomski nalogi predstaviti posebnosti, s katerimi se ektomorfi srečujemo v procesu pridobivanja mišične mase, in poskusil ustvariti trenažni postopek, ki bi olajšal ta proces. V uvodu smo se osredotočili na pomembne dejavnike, ki vplivajo na trenažni postopek. Opisali smo delovanje mišic ter pojem moči in to povezali s procesom mišične hipertrofije. Zajeli smo tudi prehrano in vse skupaj navezali na značilnosti ektomorfnih ljudi. Na koncu smo prikazali program vadbe, ki temelji na podlagi opisanih načel in komponent trenažnega postopka. Vadbeni program je sestavljen iz dveh makrociklov in traja 8 tednov. Program sta izvajala posameznika stara 17 in 18 let, ki se po konstituciji uvrščata med ektomorfne tipe ljudi. Končna analiza programa je pokazala, da sta s programom uspešno dosegla cilj povečanja mišične mase; poleg povečanja obsegov telesnih segmentov sta pridobila tudi na moči.
Ključne besede: pridobivanje mišične mase, program vadbe, hipertrofija, ektomorf, prehrana
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 626; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

9.
Nezakonito pridobivanje uradnih listin o izobrazbi : magistrsko delo
Jure Šegota, 2020, magistrsko delo

Opis: Tako plagiatorstvo kot ponarejanje in črni trg z zaključnimi deli so dandanes pogost način pridobivanja akademskega naziva. Do omenjene akademske nepoštenosti prihaja kljub temu, da so ugotovljene kršitve lahko kazensko ovadene, kar navajata Kazenski zakonik ter Statut posamezne univerze, poleg tega gre tudi za kršenje avtorskih pravic prvotnega avtorja, katerih ideje oseba prevzema kot lastne ali katerega delo kopira. Na posameznika, ki se poslužuje nezakonitih načinov pridobivanja strokovnega naziva, vpliva več različnih individualnih/psiholoških in družbeno-socialnih faktorjev. Na višji odstotek pojavljanja plagiatorstva tako vpliva digitalizacija in vedno lažja dostopnost informacij na spletu, prav tako vplivajo kultura in šolski sistem, s čimer je povezana tudi seznanjenost študentov s konceptom plagiatorstva. V slovenskem okolju so medijsko bolj izpostavljene afere nezakonitega pridobivanja zaključnih listin in nazivov v javnem sektorju, kjer so posamezniki po ugotovljenih kršitvah večinoma ostali brez strokovnih nazivov ali pa so bili razrešeni z delovnega mesta. Ponarejeno diplomo lahko ugotovimo s primerjavo listine s sklepi o vsebini in obliki diplom, plagiatorstvu pa se lahko, med drugim, izognemo tudi z uporabo plačljivih ali brezplačnih programov za detekcijo plagiatorstva (Turnitin, DKUM, Free Plagiarism checker …), ki vneseno besedilo primerjajo z bazo vsebin. Avtomatizirane procese za ugotavljanja plagiatorstva vedno bolj pogosto uporabljajo tudi izobraževalne ustanove po vsem svetu, s čimer želijo zmanjšati pojav akademske nepoštenosti, vendar pa je za določanje plagiatorstva še vedno potrebno človeško oko.
Ključne besede: uradne listine, nezakonito pridobivanje, ponarejanje, plagiatorstvo, detekcija plagiatorstva, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.06.2020; Ogledov: 679; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

10.
Javni red kot izjema pri prostem pretoku kapitala : magistrsko delo
Metka Mokotar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava javni red kot eno izmed izjem pri prostem pretoku kapitala. Pretok kapitala je bil v okviru EU v primerjavi z ostalimi svoboščinami notranjega trga liberaliziran razmeroma pozno, t. j. leta 1988 z Direktivo 88/361/EGS, kot svoboščina pa je bil opredeljen z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1993. Prosti pretok kapitala ni le najmlajša, temveč tudi najširša svoboščina, saj se navezuje tudi na pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državi. Pretok kapitala v smislu prava EU obsega čezmejne finančne transferje z investicijsko naravo. 63. člen PDEU kot osrednja določba glede prostega pretoka kapitala določa splošno prepoved omejevanja pretoka kapitala – prepovedani so diskriminatorni omejevalni ukrepi in nediskriminatorni ukrepi z odvračevalnim učinkom. V magistrskem delu izpostavljam, da nobena izmed svoboščin notranjega trga EU ni absolutna. PDEU državam članicam dopušča sprejemanje ukrepov, ki zaradi varovanja nacionalnih interesov omejujejo svoboščine. Izjeme je potrebno razlagati ozko, upoštevaje načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih načel prava EU. Osrednji člen, ki določa specifične izjeme na področju prostega pretoka kapitala, je 65. člen PDEU. Ta med drugim v točki (b) svojega prvega odstavka določa, da lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki so upravičeni zaradi javnega reda ali javne varnosti. V nalogi ugotavljam, da je javni red v osnovi pojem nacionalnega prava, katerega namen je varovanje temeljnih pravnih in družbenih vrednot, vendar so zaradi članstva v EU javni redi vseh držav članic skupni vsaj v delu, ki ga imenujemo evropski javni red, ki predstavlja del nacionalnega javnega reda. Ugotavljam tudi, da je Sodišče omejitve pri uporabi javnega reda kot izjeme pri prostem pretoku kapitala mutatis mutandis prevzelo iz sodne prakse s področja ostalih svoboščin. Ugotavljam, da zaradi široke razlage pojma »kapital« v okviru prava EU, sodna praksa posega na številna področja. Prelomna zadeva na tem področju je zadeva C-54/99, Église de scientologie, v kateri je Sodišče odločilo, da je javni red kot izjemo potrebno razlagati restriktivno, da je javni red kot izjema utemeljen le v primeru obstoja resnične in dovolj resne nevarnosti za temeljne družbene interese, da javni red kot izjema nikoli ne sme zasledovati gospodarskih ciljev, da morajo posameznikom biti na razpolago pravna sredstva ter da mora ukrep, utemeljen iz razloga javnega reda, biti sorazmeren. Test sorazmernosti je nadgradilo še s kriterijem pravne varnosti. Sodišče je z odločbo v zadevi Église de scientologie močno omejilo pojem javnega reda. Izpostavljam, da so ena izmed oblik pretoka kapitala naložbe v nepremičnine, vključno s pravico do pridobitve, uporabe ali odsvojitve kmetijskih zemljišč. S problematiko omejevanja pridobivanja kmetijskih zemljišč se je Sodišče soočilo v zadevi C-452/01, Ospelt, nedavno pa tudi v zadevi C-235/17, Komisija proti Madžarski. Iz analize problematike izhaja, da nekateri ključni vidiki kmetijske politike predstavljajo del javnega reda posameznih držav. Ugotavljam tudi, da sta v času krize evrskega območja sta Ciper in Grčija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je bil vzpostavljen nadzor kapitala, ki sam po sebi predstavlja resno kršitev načela prostega pretoka kapitala, vendar je Komisija smatrala, da so bilu ukrepi utemeljeni iz razloga varovanja javnega reda in iz nujnih razlogov v splošnem interesu. V magistrski nalogi ugotavljam, da je javni red avtonomen pojem prava EU, ki ga Sodišče razlaga ozko. Pristop k javnemu redu kot izjemi je še dodatno zaostrilo s svojo odločbo v zadevi Église de scientologie. Ugotavljam, da so omejitve, ki jih je Sodišče postavilo državam članicam glede uporabe javnega reda kot izjeme, zelo stroge. Zaskrbljujoče je zlasti pretirano omejevanje držav članic pri določanju vsebine njihovega javnega reda v kontekstu prava EU, pri čemer se zdi, da Sodišče pozablja, da vsebina javnega reda v prvi vrsti predstavlja nacionalno vprašanje.
Ključne besede: pretok kapitala, kapital, javni red, javni red kot izjema, evropski javni red, svoboščine notranjega trga EU, notranji trg EU, 63. člen PDEU, 65. člen PDEU, Église de scientologie, pridobivanje kmetijskih zemljišč EU, Ospelt, kapitalski nadzor
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 757; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici