| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SODELOVANJE DRŽAVNIH ORGANOV, JAVNIH ZAVODOV IN LOKALNE SKUPNOSTI V UPRAVNEM CENTRU MOZIRJE
Bernarda Vodlak, 2010, diplomsko delo

Opis: Javna uprava je pomemben segment družbe, ki ga je potrebno zaradi sprememb v družbenem okolju spreminjati in prilagajati za učinkovito izvajanje njenih temeljnih nalog. Ena od možnih rešitev za izboljšanje sistema predstavlja novo zgrajeni Upravni center Mozirje, ki je realiziral idejo o združitvi služb javne uprave, državnih organov in lokalne skupnosti pod eno streho. Projekt je bil zasnovan zaradi želje po večji kakovosti storitev, večjemu zadovoljstvu uporabnikov in zaposlenih ter zmanjševanju stroškov, kar je korak bliže k uresničevanju zahtev, ki jih opredeljuje lizbonska pogodba. V diplomskem delu sta zajeta tako teoretični kot praktični del. V teoretičnem delu so opisana merila za ugotavljanje racionalnosti, učinkovitosti, preglednosti in kakovosti v javni upravi. V praktičnem delu so na zgledu Upravnega centra Mozirje prikazane dosedanje aktivnosti v sodelovanju in povezovanju služb javne uprave, državnih organov in lokalne skupnosti na lokalni ravni. Nakazane so tudi nekatere možnosti za prihodnost, kjer bi službe še lahko iskale točke povezovanja in sodelovanja, vse v želji po večji učinkovitosti in kakovosti javne uprave.
Ključne besede: Upravni center Mozirje, organizacija v javni upravi, kakovost v javni upravi, Lizbonska strategija za javno upravo, politika kakovosti v Upravnem centru Mozirje, Odbor za kakovost, komunikacija s strankami, pridobitve za uporabnike, pridobitve za zaposlene
Objavljeno: 02.09.2010; Ogledov: 1622; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (267,42 KB)

2.
POSEBNI UPRAVNI POSTOPKI IZDAJE DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILI
Anja Časar, 2011, diplomsko delo

Opis: Zdravila so lahko dana v promet in s tem uporabo oziroma prodajo le na podlagi dovoljenja. Dovoljenje za promet z zdravili je od pristojnega organa za zdravila, izdano dovoljenje, ki je potrebno, da se lahko industrijsko proizvedeno zdravilo da v promet in s tem v uporabo. Poznamo torej štiri različne postopke pridobitve dovoljenj za promet z zdravilom: centraliziran postopek, decentraliziran postopek, postopek z medsebojnim priznavanjem ter nacionalni postopek. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke je pristojna za nacionalne postopke, decentralizirane postopke in postopke z medsebojnim priznavanjem; Evropska agencija za zdravila pa je pristojna za centralizirane postopke. Namen postopka pridobitve dovoljenja za promet z zdravilom je predvsem ocena kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravila.
Ključne besede: zdravila, galenski izdelki, dovoljenje za promet z zdravili, postopki pridobitve dovoljenja za promet z zdravili
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 2121; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (11,27 MB)

3.
MODEL ZA VREDNOTENJE PRIDOBITEV UPORABE PROGRAMSKIH TOVARN PRI RAZVOJU INFORMACIJSKIH REŠITEV
Andrej Krajnc, 2011, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja s področjem analize uporabe pristopa programskih tovarn pri razvoju informacijskih rešitev. Različne raziskave navajajo predvsem različne faktorje pridobitev, vendar je sama analiza opravljena predvsem na faktorjih produktivnosti in kvalitete. Zato disertacija predstavi model, ki zajema vse relevantne pridobitve, ki so pomembne za uporabo pristopa programskih tovarn. Prav tako model predlaga merilne instrumente, ki so potrebni za analizo pristopa. V doktorski disertaciji so predstavljeni in zbrani različni parcialni modeli merjenja učinkovitosti pristopa programskih tovarn in paradigme produktnih linij. Na podlagi tega, v disertaciji predlagamo nov model vrednotenja, ki celovito zajema pridobitve uporabe pristopa programskih tovarn. Eden izmed izvirnih prispevkov je predstavljena tudi izboljšana metoda za oceno priznanega truda potrebnega za razvoj informacijskih rešitev. Sam model merjenja pridobitev uporabe pristopa programskih tovarn je bil uporabljen in ovrednoten s pomočjo izvedbe dveh eksperimentov. Skozi izvedbo raziskave smo s pomočjo uveljavljenih metod znanstveno raziskovalnega dela identificirali pridobitve in potrebne merilne instrumente. Rezultati empirične raziskave dokazujejo, da se učinkovitost uporabe pristopa programskih tovarn za razvoj informacijskih rešitev signifikantno izboljša.
Ključne besede: Ponovna uporaba, programske tovarne, programske produktne linije, programska ogrodja, pridobitve, model vrednotenja, produktivnost, kvaliteta, programske metrike
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 2029; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

4.
PRAVNA UREDITEV MEDNARODNE ZAŠČITE NA RAVNI EVROPSKE UNIJE IN POSTOPEK NJENE PRIDOBITVE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mateja Golobič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava področje pravne ureditve mednarodne zaščite na ravni Evropske unije in postopek njene pridobitve v Republiki Sloveniji. Evropska unija na področju mednarodne zaščite aktivno deluje že od leta 1999, kar se kaže v tem, da je področje mednarodne zaščite bilo in je še pogosto podvrženo spremembam in usklajevanjem s strani primarne in sekundarne zakonodaje Evropske unije. Temelji za vzpostavitev skupne evropske azilne politike so bili postavljeni leta 1999 v Tampereju na Finskem in bili skozi leta nadgrajeni in dopolnjeni z Haaškim in Stockholmskim programom. Evropska unija teži k cilju, da bi se v vseh državah članicah razvil enoten sistem politike mednarodne zaščite in da bi povsod veljali vsaj enaki minimalni standardi mednarodne zaščite (azila). Za uresničitev tega cilja je Evropska komisija sprejela različne instrumente, kot so Dublinska uredba, Eurodac uredba, Direktiva sveta 2005/85/ES – postopkovna direktiva, Direktiva sveta 2004/83/ES – kvalifikacijska direktiva, Direktiva sveta 2003/9/ES – recepcijska direktiva, s katerimi med državami članicami postavlja temelje za skupen evropski azilni sistem. Republika Slovenija je del evropskega azilnega sistema in kot država članica EU teži k temu, da mora biti postopek za pridobitev mednarodne zaščite do vseh prosilcev pravičen, pošten, hiter, učinkovit in neprepusten za zlorabe, predvsem pa mora biti v skladu s standardi, ki jih določa Unija. V diplomski nalogi je v celoti predstavljen potek postopka za pridobitev mednarodne zaščite, pri čemer so podani poudarki tudi na določenih institutih, ki pridejo v poštev tekom postopka na prvi stopnji.
Ključne besede: mednarodna zaščita (azil), skupna evropska azilna politika, instrumenti za vzpostavitev skupne azilne politike, postopek pridobitve mednarodne zaščite
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 2284; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Obdavčitev udeležbe fizičnih oseb v kapitalu gospodarskih družb
Judita Škufca, 2016, magistrsko delo

Opis: Fizične osebe lahko svoja prosta finančna sredstva razporejajo v različne oblike kapitalskih naložb. Investicije se najpogosteje nanašajo na nakup vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah. Takšna udeležba fizičnim osebam prinaša različne vrste dohodkov, ki so podvrženi obdavčitvi. Predmet obdavčitve davka od dohodkov iz kapitala so po Zakonu o dohodnini – 2 prejete dividende ter prejeti dobiček iz kapitala, kot dohodka, ki izhajata iz imetništva udeležbe fizične osebe v kapitalu gospodarske družbe. Zakon obdavčuje prejeto dividendo kot dohodek, dosežen na podlagi lastniškega deleža v gospodarski družbi. Pri tem je glede načina participacije na dobičku potrebno ločevati med osebnimi in kapitalskimi družbami. V osebnih družbah se dobiček družbenikom ne izplača, ampak se pripiše obstoječemu kapitalskemu deležu. V kapitalskih družbah pa se dobiček razdeli v obliki izplačane dividende. Predmet obdavčitve so le izplačane dividende. Zakon obdavčuje tudi doseženi dobiček pri odsvojitvi kapitala. Davčno osnovo predstavlja razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in njegovo vrednostjo ob odsvojitvi. Zakon določa zniževanje davčne stopnje za vsakih 5 let imetništva kapitala, zato je opredelitev časa pridobitve kapitala bistvena. Davčni predpis ne definira, kateri datum se šteje za pridobitev kapitala na primarnem trgu, za razliko od pridobitve kapitala na sekundarnem trgu, ko se upošteva datum sklenitve pravnega posla. Pomanjkljivost davčne zakonodaje se kaže v tem, da določenih pojmov, na katere veže nastanek davčne obveznosti, ne opredeljuje. Za ugotavljanje nastanka davčnega dolga je zato potrebno poznavanje pravil statusnega, civilnega, računovodskega in registrskega prava. Vsa navedena področja so obsežna, urejena s številnimi predpisi, na nekaterih mestih so si med sabo nasprotujoča, kar vse povzroča nepreglednost obdavčitve. Predmet te magistrske naloge je analiza pravnih predpisov, ki so povezani z obdavčitvijo udeležbe fizičnih oseb v kapitalu gospodarske družbe. Posebni poudarek je namenjen izpostavitvi razlik med davčno in statusno zakonodajo, saj analiza pokaže, da obsežnost in neusklajenost zakonodaje ne pripomoreta k pravni varnosti in predvidljivosti v pravnem prometu, temveč prav nasprotno destimulativno vplivata na odločitev fizičnih oseb za tovrstne naložbe.
Ključne besede: Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb iz udeležbe v kapitalu, dividenda, dobiček iz kapitala, čas pridobitve kapitala, čas odsvojitve kapitala, vrednost kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 438; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
Fiduciarna cesija in izvršba
Nikita Zatler, 2017, magistrsko delo

Opis: Fiduciarna cesija je institut zavarovanja hibridne narave, s katerim preide terjatev, ki naj služi za zavarovanje, iz premoženjske sfere fiducianta v premoženjsko sfero fiduciarja. Gospodarski namen fiduciarne cesije je zavarovanje, zato se v primeru plačilne nesposobnosti kot ekonomski imetnik terjatve smatra fiduciant, in ne fiduciar. Na ta način se izravna prenos več pravne oblasti, kot pa je to nujno potrebno glede na namena tega instituta. Fiduciarna cesija se je razvila kot alternativa zastavni pravici. S odstopom terjatve v zavarovanje so se poskusile odpraviti določene pomanjkljivosti ureditve zastavne pravice na terjatvi. Glavna prednost fiduciarne cesije je njena neakcesorna narava, zaradi česar bo to pogosto primernejši institut zavarovanja, kot pa sama zastavna pravica. Fiduciarna cesija namreč omogoča, da fiduciar in fiduciant vzpostavita zavarovanje za terjatve, ki izvirajo iz njunega medsebojnega sodelovanja, pri čemer obstoj zavarovanja ni vezan na samo terjatev, ter ne preneha ob prenehanju zavarovane terjatve. Ker je fiduciarna cesija zavarovani terjatvi neakcesorna, bo zavarovanje obstajalo še naprej, vendar bo v mirovanju. Fiduciarna cesija omogoča tudi diskretnost poslovanja, saj se bo fiduciar razkril cessusu šele, če ob zapadlosti zavarovane terjatve le ta ne bo poravnana. S tem pa se odprejo tudi nekatere težave in pomanjkljivosti v zvezi s fiduciarno cesijo. S tiho fiduciarno cesijo bo fiduciar pogosto tvegal, da svoje zavarovanje izgubi. In čeprav fiduciarna cesija ni vezana na pogoj obvestitve dolžnika, se bo fiduciarju to splačalo storiti, kadar posluje s fiduciantom, ki mu ne zaupa najbolj. Čeprav se v primeru fiduciantove plačilne nesposobnosti, za uveljavljanje pravic iz fiduciarne cesije (ločitvena pravica in ugovor nedopustnosti izvršbe) zahteva strožja oblika sporazuma o odstopu terjatve v zavarovanje (notarski sporazum), lahko še vedno trdimo, da ima fiduciarna cesija več prednosti in ponuja zadovoljivo alternativo zastavni pravici na terjatvi. Ker je fiduciarna cesija kot institut zavarovanja v praksi in poslovanju subjektov veliko premalo izkoriščen institut, so s tem namenom v magistrski nalogi predstavljene določene situacije v katerih se utegnejo znajti subjekti, kadar jim kot sredstvo zavarovanja svojih terjatev služi fiduciarna cesija. Z osvetlitvijo problemov v praksi sem hkrati predstaviti določene rešitve na težave, s katerimi se subjekti srečajo v izvršilnem postopku.
Ključne besede: Fiduciarna cesija, odstop terjatve v zavarovanje, izvršilni postopek, zastavna pravica na terjatvi, sistem posredne pridobitve terjatve, rubež terjatve, prenos terjatve
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 1179; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (869,07 KB)

7.
Varstvo tajnega znanja in izkušenj ter poslovnih skrivnosti v luči slovenskega prava in prava EU
Tanja Gole, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava poslovno skrivnost ter tehnično znanje in izkušnje v luči slovenskega pravnega reda in prava EU. V zvezi s tem ugotavlja, da pojem poslovna skrivnost ni poenoten, kar predstavlja problem in povzroča zmedo pri osebah, ki jih pravo s predpisi varuje. V slovenskem pravnem redu je poslovna skrivnost definirana v različnih zakonih, a jo določeni zakoni interpretirajo širše kot drugi. Določeni podatki se tako po enem zakonu smatrajo za poslovno skrivnost in jih zakon kot take tudi varuje, medtem ko se ti isti podatki ne štejejo za dovolj bistvene, da bi jih po drugem zakonu lahko kvalificirali kot poslovno skrivnost. Tudi v pravu EU pojem ni bil poenoten do sprejema Direktive o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj, katere namen je harmonizacija pravil s področja varovanja poslovne skrivnosti ter s tem pospeševanje mednarodnega sodelovanja. Različna pravila glede varstva poslovne skrivnosti ter tajnega znanja in izkušenj namreč preprečujejo nemoteno delovanje ter rast notranjega trga, kar ni dobro niti za gospodarske družbe niti za Unijo samo. Slovenski pravni red bo navedeno direktivo implementiral z Zakonom o poslovnih skrivnostih. Zakon je trenutno v pripravljalni fazi tako da se še ne ve, ali bo upošteval načelo minimalne harmonizacije in določena področja morda uredil strožje z namenom boljšega varstva poslovne skrivnosti. Z njegovim sprejetjem pa bo tako tudi v slovenskem pravnem redu poenotena definicija pojma poslovna skrivnost. Ugotoviti je mogoče, da kljub pravni naravi poslovne skrivnosti in njenemu namenu varovanja konkurenčne prednosti gospodarske družbe na trgu, zakon še vseeno daje prednost javnemu interesu v določenih primerih. Ekonomski interes se tako umakne javnemu interesu v primeru varstva javnega zdravja, varovanja okolja ter zaščiti potrošnikov. Prav tako je ugotoviti, da pojem tajno znanje in izkušnje spada pod poslovno skrivnost in sicer kot poseben del poslovne skrivnosti zaradi njegove tehnične narave in pogoja tajnosti. Kljub temu pa delo predstavi tudi mnenja različnih avtorjev, ki si niso enotni in je v literaturi zato mogoče najti tri različna stališča – tajno znanje in izkušnje so del poslovne skrivnosti, tajno znanje in izkušnje so svojevrstna kategorija ter tajno znanje in izkušnje so poseben, bolj specializiran del poslovnih skrivnosti. Pravo EU je navedeno dilemo rešilo tako, da razlaga pojem poslovna skrivnost široko in z njim razume tudi tajno znanje in izkušnje. Navedeni problemi so v magistrskem delu obravnavani predvsem s pomočjo razlage zakonov, strokovnih del in tudi s sodno prakso.
Ključne besede: poslovna skrivnost, tajno znanje in izkušnje, Direktiva o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj, TRIPS, nezakoniti načini pridobitve poslovne skrivnosti, pogodba o licenci, sporazum o nerazkritju informacij
Objavljeno: 09.02.2018; Ogledov: 501; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (933,42 KB)

8.
Proces pridobitve finančnih sredstev EU skladov za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov
Matej Rajšp, 2018, magistrsko delo

Opis: Podpora Evropske unije za izpeljavo projektov in programov se izkazuje na najrazličnejših področjih. Z izvajanjem kohezijske politike stremi k odpravi ekonomskih in socialnih razlik v razvitosti med posameznimi regijami. Na podlagi kohezijske politike se sredstva usmerjajo premišljeno, z namenom dviga zaposlovanja, dodatnih naložb v raziskave in razvoj, zmanjšanja vpliva na podnebne spremembe, dviga nivoja izobraževanja in zmanjšanja revščine ter socialne izključenosti. V magistrski nalogi smo podrobneje opisali in predstavili kohezijsko politiko, ki kot ena izmed glavnih naložbenih politik v Evropski uniji preko strukturnih skladov in kohezijskega sklada zagotavlja potrebne vire za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov. Analizirali smo tudi uspešnost Republike Slovenije pri črpanju sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov ter predstavili proces pridobitve finančnih sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov na primeru javnega razpisa RRI 2.
Ključne besede: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, kohezijski sklad, Strategija pametne specializacije, javni razpis, raziskovalno-razvojni projekti, proces pridobitve sredstev.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 265; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici