| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VODOVOD ČRPALIŠČE OTOK - VH HAJNDL ZASNOVA IN IZDELAVA PROJEKTA PGD (PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA) Z VSEMI POTREBNIMI SOGLASJI NA PROJEKT
Uroš Kos, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazani postopki, ki so potrebni za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobitev vseh soglasij potrebnih za izdajo gradbenega dovoljenja. Predstavljena je izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja od idejne zasnove in pridobivanja projektnih pogojev do izdelave projekta in pripadajočih soglasij na projekt. Cilj diplomske naloge je bil prikazati potek zasnove vodovodnega omrežja, izbiro trase vodovoda, dimenzioniranje omrežja ter prikaz postopkov za pridobitev soglasij na projekt.
Ključne besede: vodovod, projekt za pridobitev gradbenega dovoljena, idejna zasnova vodovoda, trasa vodovoda, tehnično poročilo, statični izračun, projektantski predračun, soglasja
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3836; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (31,83 MB)

3.
ANALIZA POJMA KONCENTRACIJE V KONKURENČNEM PRAVU
Luka Inkret, 2010, diplomsko delo

Opis: Avtor naloge obravnava koncept koncentracije podjetij v konkurenčnem pravu. Koncentracije podjetij so oblika integracij podjetij, ki so z vidika konkurenčnega prava zanimive predvsem zaradi negativnih učinkov na strukturo trga, zaradi česar je bil oblikovan sistem predhodnega nadzora nad koncentracijami. Temeljni predpis, ki ureja področje nadzora koncentracij, je uredba 139/2004 oziroma Uredba o nadzoru koncentracij, ki predstavlja pravno podlago za delovanje Komisije EU na področju presoje koncentracij. V diplomski nalogi obravnavamo predvsem izpolnjevanje prvega pogoja za presojo koncentracij v skladu z uredbo, in sicer da mora transakcija predstavljati koncentracijo v smislu člena 3(1) uredbe. Pravilna interpretacija tega pogoja je izjemnega pomena zaradi pravne varnosti in predvidljivosti končnih odločb, saj omogoča podjetjem udeleženim v koncentraciji, da še pred stikom s Komisijo ugotovijo ali njihove aktivnosti predstavljajo koncentracijo v smislu uredbe ali ne, od česar je odvisna tudi njihova obveznost priglasitve koncentracije. Ugotavljamo, da bi se z bolj dosledno interpretacijo pojma koncentracije, dvignila raven pravne varnosti, pri čemer se očitki nanašajo predvsem na delo Komisije, kateri lahko očitamo nedoslednost pri presoji pogojev za nastanek koncentracije v smislu uredbe.
Ključne besede: koncentracije podjetij, pogoji za presojo koncentracij, konkurenčno pravo EU, uredba 139/2004, pridobitev nadzora, združitve, skupni podjem
Objavljeno: 20.01.2010; Ogledov: 2394; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (573,40 KB)

4.
JAVNO DOBRO
Janja Vrhovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri javnem dobru gre za poseben status nepremičnine, na katerega so vezane določene pravne posledice. Nepremičnine, ki so javno dobro, tako niso v pravnem prometu, je pa na njih možno ustanoviti služnosti v javno korist. Na njih je dovoljena t.i. splošna raba, kar pomeni, da jih ob enakih pogojih neodplačno uporablja vsakdo, ne da bi za to potreboval posebno upravno dovolilo, in to za časovno nedoločeno obdobje rabe. Glede na to, da je javno dobro povezano tudi z mojim delom in da mi precej stvari v zvezi s tem pojmom še ni jasnih, zlasti kar se tiče vpisov v zemljiški knjigi, sem se odločila, da nekoliko poglobljeno pristopim k študiju in to tudi izkoristim še za pisanje diplomskega dela ter tako končno zaključim že malo predolgo trajajoči univerzitetni študij prava. Diplomsko delo sem tako pričela s samim pojmom javnega dobra kot je bilo urejeno v zgodovini pa do sedanje nove pravne ureditve, ki pozna več vrst javnega dobra in tudi jasno določa, da je javno dobro v lasti države ali lokalne skupnosti, status javnega dobra pa se samo zaznamuje. Poudarek mojega diplomskega dela pa je zlasti na nekaterih konkretnih primerih vpisov v zvezi z javnim dobrom v zemljiški knjigi, saj se pri teh pojavlja kar precej problemov in mi je to predstavljalo še dodatni izziv, saj pričakujem, da bom uspela razčistiti določene nejasne pojme, kar bo v bodoče v pomoč ne samo meni osebno, ampak bom vso svoje znanje v zvezi z javnim dobrom, ki ga bom pridobila ob pisanju te diplomske naloge, delila tudi z ostalimi sodelavkami, našo zemljiškoknjižno sodnico, ki jo to področje tudi zelo zanima in pa seveda z ostalimi zainteresiranimi. Nujno je bilo, da najprej sistematično povzamem novo ureditev javnega dobra in nato iz te ureditve izhajam na konkretnih primerih, pri čemer pa sem pri teh ugotovila, da vendarle nimamo težav z javnim dobrom samo v zemljiški knjigi, ampak da ta pojem predstavlja težave tudi širše.
Ključne besede: Javno dobro, splošna raba, posebna raba, grajeno javno dobro, naravno javno dobro, pridobitev statusa javnega dobra, odvzem statusa javnega dobra, zaznamba javnega dobra.
Objavljeno: 09.02.2010; Ogledov: 9884; Prenosov: 2050
.pdf Celotno besedilo (820,63 KB)

5.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Ključne besede: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2769; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (938,61 KB)

6.
PRIDOBITEV LICENCE ZA ZAPOSLENE V BANČNIŠTVU
Damijan Gselman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem opredelil in predstavil osnove bančnega zavarovalništva ter vzajemnih skladov, saj sta omenjena investicijska produkta vse pogostejši storitvi, ki jih banke vključujejo med svoje storitve. Za opravljanje teh storitev pa zaposleni potrebujejo ustrezni licenci. V sklopu pridobitve licenc sta organizirani izobraževanji in tako sem predstavil teoretične osnove izobraževanja in kurikuluma, nato pa še raziskal organizacijo obeh omenjenih izobraževanj. Prav tako sem podrobneje zapisal celoten postopek pridobitve obeh omenjenih licenc. Zapisal sem pravno podlago za pridobitev licenc, zahtevane pogoje, organizacijo izobraževanja in preizkusov znanj, zbral sem obrazce in obvestila, ki so potrebni za prijavo na izobraževanje in na strokovni preizkus znanja. Licenco za posredovanje zavarovanj za zaposlene v banki izda Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi potrdila o uspešno opravljenem preizkusu strokovnih znanj, ki ga predhodno izda Slovensko zavarovalno združenje. Le-to pa prav tako organizira izobraževanje, ki poteka po razpisanih pogojih. Licenco za trženje vzajemnih skladov zaposleni v banki pridobijo pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev, če so predhodno uspešno opravili preizkus strokovnih znanj pri ZDU – GIZ. ZDU – GIZ prav tako organizira izobraževanje za pridobitev strokovnega znanja na področju trženja vzajemnih skladov. Zaposleni na banki pa potrebujejo licenci za opravljanje bančnega zavarovalništva in trženje vzajemnih skladov, saj se je zakonodaja v zadnjih letih spremenila tako, da si lahko pridobijo ustrezno strokovno znanje. Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabil metode, ki so povezane s teoretičnim preučevanjem razpoložljive literature in virov. S teoretično osnovo sem zbrane podatke in postopke uredil in zapisal. Ti podatki se nanašajo na potrebne pogoje za pridobitev licenc, na celoten potek in organizacijo pridobitve izbranih licenc.
Ključne besede: Izobraževanje, Kurikulum, Bančno zavarovalništvo, Vzajemni skladi, Organizacija izobraževanja za pridobitev licence za posredovanje zavarovanj, Organizacija izobraževanja za pridobitev licence za trženje vzajemnih skladov
Objavljeno: 05.08.2011; Ogledov: 2330; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

7.
ANALIZA PONOVNE PRIDOBITVE VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA IN VPLIV NA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI V CESTNEM PROMETU
Anita Guzej, 2011, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo govori o posameznikih, ki se srečujejo s prekrškovnimi organi, sodniki, uslužbenci upravnih enot, zdravniki, inštruktorji avtošol itd., skratka z vsemi, ki sodelujejo v verigi od ugotovitve storitve prekrška v cestnem prometu, prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja do ponovne pridobitve le-tega. Tovrstna veriga je kompleksna in interdisciplinarna, nad njo pa bdi zakonodaja. Le-ta mora biti usmerjena k povečanju varnosti v cestnem prometu. V diplomskem delu je bila opravljena analiza prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar ima za posledico ponovno pridobivanje le–tega. Glede na statistične podatke smo ugotovili, da se veliko posameznikov, ki jim je bila izrečena stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne odloča za ponovno pridobivanje tovrstnega dovoljenja. To lahko pomeni, da se posamezniki vozijo nelegalno in s tem ne zagotavljajo varnosti v cestnem prometu.
Ključne besede: varnost cestnega prometa, vozniško dovoljenje, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja, prekrški, statistična analiza
Objavljeno: 07.06.2011; Ogledov: 1590; Prenosov: 136
URL Povezava na celotno besedilo

8.
POSLEDICE RECESIJE NA PODROČJU FINANČNEGA LEASINGA NEPREMIČNIN V SLOVENIJI
Nataša Brvar, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je na praktičnem primeru prikazati postopek pridobitve finančnega leasinga nepremičnine, ugotoviti, kako se posledice gospodarske krize kažejo pri poslovanju leasing hiš v Sloveniji, prikazati vpliv gospodarske krize na pogoje za pridobitev leasinga v slovenskih leasing hišah, razložiti pravice in obveznosti pogodbenih strank po leasing pogodbi in opisati postopek odvzema predmeta leasinga zaradi plačilne nediscipline leasingojemalcev. Predstavljenih je več vrst leasinga, ki so na voljo fizičnim in pravnim osebam, poudarek je na postopku pridobitve finančnega leasinga za nakup nepremičnine. Ob raziskovanju podatkov se izkaže, da je povpraševanje po leasing ponudbi zaradi recesije nekoliko upadlo, preseneti pa rezultat, da se pogoji za pridobitev leasinga v času krize niso posebno zaostrili. Plačilna nedisciplina leasingojemalcev sicer lahko privede do prekinitve pogodbe in odvzema predmeta leasinga, vendar je to skrajni ukrep, ki ga leasing hiše redko uporabijo. Pri pisanju naloge se odpirajo še številna zanimiva vprašanja. Naloga je tako hkrati prikaz stanja na trgu leasing poslov predvsem v povezavi z nepremičninami, obenem pa ostaja odprta za nadaljnje poglobljeno raziskovanje.
Ključne besede: Leasing, finančni leasing nepremičnin, EURIBOR, vpliv recesije na pogoje za pridobitev leasinga, plačilna nedisciplina, odvzem predmeta leasinga, leasing pogodba.
Objavljeno: 26.08.2011; Ogledov: 1998; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (535,89 KB)

9.
PRIMERJAVA INSTITUTA IZBRISNE TOŽBE V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Judita Frangež, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava primerjavo instituta izbrisne tožbe v slovenskem in nemškem pravnem redu. V skladu z obravnavano tematiko bodo glavna tema diplomskega dela, pravni viri in temeljna načela Zemljiškoknjižnega prava, temeljni pojem nepremičnine, zemljiška knjiga in zakonske spremembe zemljiške knjige, pravne spremembe na nepremičnini, kot so npr. pridobitev in prenos lastninske pravice na nepremičnini, zemljiškoknjižni postopek in načela zemljiškoknjižnega postopka v slovenskem in nemškem pravu. Posebej se bom posvetila primerjanju institutu izbrisne tožbe, in sicer ali podoben institut za odpravljanje materialno nepravilnih vknjižb uporabljajo tudi v nemškem pravu.
Ključne besede: izbrisna tožba, pravni viri, temeljna načela, zemljiškoknjižno pravo, nepremičnina, pridobitev in prenos lastninske pravice, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, spremembe zemljiške knjige, nemški pravni red
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 2344; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici