1. IZVIRNA IN IZVEDENA PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE PO SLOVENSKEM IN ITALIJANSKEM PRAVUJernej Zobec, 2009, diplomsko delo Opis: Lastnina je ena od temeljnih človekovih pravic, zaradi česar je zaščitena tako z mednarodnimi akti, kot je na primer Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, kot tudi z najvišjim pravnim aktom vsake posamezne države, ustavo. Na tak način je lastnina zaščitena tako v Ustavi Republike Slovenije kot tudi Republike Italije. Načine pridobitve lastninske pravice pa v obeh primerih ureja zakon.
Kljub temu da oba pravna reda sodita med kontinentalne pravne rede, ki izhajajo iz rimskopravne tradicije, pa je med njima precej razlik. Te so predvsem posledica drugačnega zgodovinskega razvoja, saj se je slovenski pravni red razvijal pod vplivom avstrijskega in nemškega prava, italijanski pravni red pa pod vplivom francoskega prava.
Slovenski pravni red uvrščamo v germansko pravno družino, italijanski pravni red pa v romansko. Med njima so v nekaterih elementih kar precejšnje razlike. V diplomskem delu sem se osredotočil na načine pridobitve lastninske pravice po slovenskem in italijanskem pravnem redu.
Najprej sem na kratko podal definicijo lastninske pravice. Nato sem poiskal razloge za umestitev pravnih redov v pravne družine. V naslednjem poglavju sem na kratko primerjal ureditev lastninske pravice v Ustavi Republike Slovenije in Ustavi Republike Italije. Na kratko sem obravnaval tudi stvar kot objekt, na katerem se vrši lastninska pravica, ter posest kot dejansko oblast nad stvarjo. Nadalje sem primerjal izvirne načine pridobitve lastninske pravice, pri katerih pride do nastanka pravice same. Ker pa so v vsakdanjem življenju najpogostejši izvedeni načini pridobitve lastninske pravice, pri katerih pride do prenosa obstoječe lastninske pravice, sem primerjal tudi slednje.
Ključne besede: lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice, stvar, nepremičnina, premičnina, odsvojitelj, pridobitelj, posestnik, dobra vera, prenos
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (465,63 KB) |
2. Vzpostavitev etažne lastnine na podlagi ZVEtL-1Nuša Štampalija, 2018, magistrsko delo Opis: Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih delih stavbe in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) je stopil v veljavo 19.7.2017 in nadomestil prej veljavni Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog upravičenega pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL). Poglavitni cilj zakona je vzpostaviti postopek v katerem lahko zunajknjižni pridobitelji posameznih delov dosežejo evidentiranje svoje dejansko obstoječe etažne lastnine, ki je nastala v času prejšnje ureditve v katero sprejem nove sistemske zakonodaje, ni posegel. ZVEtL-1 je tako kot njegov predhodnik zapolnil pravno praznino in zunajknjižnim pridobiteljem zagotovil pravno varstvo na način, da lahko na podlagi pravnega naslova, ki izkazuje pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe, zahteva vzpostavitev in v nepremičninskih evidencah ustrezno evidentiranje etažne lastnine.
Z vzpostavitvijo in evidentiranjem dejansko obstoječe etažne lastnine, ki še ni prilagojena zahtevam danes veljavnim zemljiškoknjižnim predpisov, se bo odpravilo neskladje med obstoječim dejanskim stanjem in evidentiranim stanjem v nepremičninskih evidencah. Nepremičninske evidence bodo postale kvalitetnejše, kar je v širšem javnem interesu in zaradi uveljavljenih načel zemljiškoknjižnega prava bistvenega pomena za pravno varnost nepremičninskega trga.
Z začetkom uporabe ZVEtL so se v praksi začele kazati ovire, ki so oteževale izvajanje postopka in zavirale zakonodajalčev cilj po hitrem, učinkovitem in ekonomičnem postopku. Odpirala so se temeljna vprašanja kot na primer; kdo so upravičeni predlagatelji postopka, kakšno je razmerje med postopkom vzpostavitve etažne lastnine in postopkom določitve danes ugotovitve etažne lastnine, vprašanja vezana na pravni naslov pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, pogoji priposestovanja, itd.
Zakonodajalec je z ZVEtL-1 poskušal odpraviti zaznane administrativne ovire in postopka še dodatno poenostaviti, pri tem pa povzel ustrezne rešitve, ki so jih sodišče izoblikovala ob uporabi ZVEtL. ZVEtL-1 je skupnosti vsakokratnih lastnikov etažnih lastnikov podelil pravdno sposobnost, določneje opredeli kdaj so izpolnjeni pogoji za začetek postopka vzpostavitve etažne lastnine, izrecno navedel zahtevke, ki jih lahko predlagatelj uveljavlja, razširil aktivno procesno legitimacijo, poenostavil obveščanje o postopku z institutom dodatnega obveščanja v stavbi, odpravil omejitev glede vzporednega teka postopkov po ZVEtL in denacionalizacijskih postopkov, omejih potrebo po spremembi vpisov v kataster stavb, dopolnil določbe glede pravnih naslovov, nedvoumno povzel pogoje za dokazovanje priposestovanja, in druge spremembe, ki so predstavljene v magistrskem delu.
Ključne besede: vzpostavitev etažne lastnine, uskladitev nepremičninskih evidenc, ZVEtL-1, dejanska etažna lastnina, pridobitelj posameznega dela stavbe, pripadajoče zemljišče.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 2923; Prenosov: 572
Celotno besedilo (859,11 KB) |
3. Izročitev premične stvari v posest z namenom prenosa lastninske praviceNeža Peternelj, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Izročitev premične stvari v posest z namenom prenosa lastninske pravice, bom predstavila pomen izročitve, ki jo le-ta predstavlja pri prenosu lastninske pravice na premičninskem področju. Izročitev predstavlja zadnje dejanje, ki je potrebno, da lastninska pravica na stvari preide.
Na začetku bom najprej predstavila razlike med lastninsko pravico in posestjo ter ju prikazala kot dva instituta, ki zahtevata strogo ločevanje. Lastninsko pravno razmerje bom opredelila kot temeljno stvarnopravno razmerje in prikazala razlike med prenosom lastninske pravice na premičninskem in nepremičninskem področju.
Diplomska naloga nadalje povzema vse predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da lastninska pravica sploh lahko preide. Tako so predstavljeni: zavezovalni pravni posel, razpolagalni pravni posel, razpolagalna sposobnost odsvojitelja ter drugi pogoji, ki jih določa zakon. Dotaknila se bom tudi primera pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe in predstavila pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lastninska pravica vseeno preide kljub pomanjkanju ene izmed predpostavk.
Poudarek diplomske naloge je na izročitvi. Dejanska izročitev predstavlja pravilo, ki pozna tudi nekaj izjem. V nalogi bo izpostavljeno, da dejanska izročitev v nekaterih primerih ne bi bila praktična in bi predstavljala prevelik formalizem, s čimer bi zavirala potrebo po hitrejšem prometu s premičninami, ki ga narekuje današnja družba. Vsako od izjem bom natančno predstavila, nekatere bom podprla tudi s sodno prakso.
Ključne besede: lastninska pravica, posest, premična stvar, nepremična stvar, izročitev, pridobitev, prenos, prenosnik, pridobitelj
Objavljeno v DKUM: 22.04.2016; Ogledov: 1479; Prenosov: 171
Celotno besedilo (692,57 KB) |
