| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBLIKOSLOVJE SLOVENSKIH PREGIBNIH BESEDNIH VRST V OSNOVNOŠOLSKIH UČBENIKIH
Sabina Javornik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Oblikoslovje slovenskih pregibnih besednih vrst so predstavljeni trije osnovnošolski učbeniki za slovenski jezik. Eden je nastal v času med obema vojnama, druga dva pa v letih 1963 oziroma 1964. Oblikoslovje se je skozi čas spreminjalo, zato je bil naš namen primerjati učbenike s Slovensko slovnico Jožeta Toporišiča iz leta 2004. Zanimale so nas razlike in podobnosti, ki so se pri tem pojavile. Zaradi preobsežnosti celotnega slovenskega oblikoslovja smo se omejili na pregibne besedne vrste. Največja razlika se je pojavila pri sklanjatvenih vzorcih, medtem ko so manjše razlike nanizane skozi celotno diplomsko delo. Izstopajo tudi posebnosti pri samem poimenovanju besednih vrst in pri razvrščanju zaimkov. Veliko je tudi podobnih teorij in definicij, ki smo jih za lažjo primerjavo navedli skupaj s citati iz Slovenske slovnice iz leta 2004.
Ključne besede: oblikoslovje, pregibne besedne vrste, osnovnošolski učbeniki, samostalniška beseda, zaimek, pridevniška beseda, glagol
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1285; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (354,37 KB)

2.
OBRAVNAVA PRIDEVNIŠKE BESEDE V UČBENIKIH ZA SLOVENŠČINO NA PREDMETNI STOPNJI
Anže Pečnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z obravnavo pridevniške besede v učbenikih za slovenščino na predmetni stopnji osnovne šole. Vsebinsko je naloga razdeljena na teoretični in empirični del. V prvem delu smo predstavili pridevniško besedo kot besedno vrsto, rabo pridevniške besede, pomenske značilnosti pridevniške besede, razliko med samostalniško in pridevniško besedo, skladenjske lastnosti pridevniške besede, vrste pridevnikov, delitev pridevnikov Ade Vidovič Muhe (2000), števnike, pridevniške zaimke, učbenik, kakovost učbenikov in didaktično oblikovanje učbenikov. V drugem delu smo se osredotočili na analizo štirih učbenikov, štirih delovnih zvezkov in štirih samostojnih delovnih zvezkov, ki so potrjeni s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in zapisani v Katalogu učbenikov in delovnih zvezkov za osnovne šole za šolsko leto 2015/2016. Obravnavali smo samostojne delovne zvezke Od glasov do knjižnih svetov za šesti, sedmi, osmi in deveti razred, ki so izšli pri založbi Rokus Klett, ter učbenike in delovne zvezke Znanka ali uganka za šesti, sedmi, osmi in deveti razred, ki so izšli pri založbi Modrijan. Zanimalo nas je, kako izbrani učbeniki obravnavajo pridevnike, pridevniške zaimke in števnike. Preverili smo, katere so temeljne razlike in podobnosti v njihovi obravnavi ter koliko nalog je namenjenih obravnavi posamezne besedne vrste. Ugotovili smo, katere vrste nalog obravnavajo pridevnike, katere pridevniške zaimke in katere števnike. Pri učbenikih Znanka ali uganka so kazala vsebin razdeljena na dva temeljna dela. Za našo analizo so bili pomembni zgolj prvi deli, ki so osredotočeni na področje jezika in obravnavajo besedne vrste. Učbeniki in delovni zvezki področja književnosti ne zajemajo, kar je tudi glavna razlika v primerjavi s samostojnimi delovnimi zvezki Od glasov do knjižnih svetov, ki se v drugem delu osredotočajo na književnost. Magistrsko delo ponuja dve možnosti obravnave pridevniške besede, obravnavana gradiva pa predstavljajo dve skrajni možnosti. Samostojni delovni zvezki Od glasov do knjižnih svetov namreč pridevnike in števnike obravnavajo v vseh razredih, od šestega do devetega, in jim vsako leto namenijo nekaj nalog za utrjevanje. Na drugi strani jih Znanka ali uganka obravnava le v šestem razredu, a napravi precej globljo analizo. Podobno je zaslediti pri pridevniških zaimkih, ki so v analiziranih samostojnih delovnih zvezkih obravnavani v sedmem, osmem in devetem razredu, v učbenikih pa le v sedmem razredu, a je zato njihova analiza obširnejša. Zagotovo ima vsako gradivo svoje prednosti in slabosti, zato nikakor ne smemo katerega izpostaviti kot absolutno boljšega ali slabšega.
Ključne besede: samostojni delovni zvezek, učbenik, delovni zvezek, pridevniška beseda, pridevnik, števnik, pridevniški zaimek, Bloomova taksonomija
Objavljeno v DKUM: 18.05.2016; Ogledov: 2094; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici