SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU "ZERO RESIDUE LEVEL IPS-0,0 RL"
Štefan Tkalec, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 so bili narejeni štirje poskusi na lokacijah: UKC FKBV Maribor pri sorti Jonagold, Sadjarstvu Mirosan pri sorti Elstar, Sadjarstvu Blanca pri sorti Idared ter v Sadjarskem centru Gačnik pri sorti Zlati delišes, kjer so izvedli sistem običajne integrirane pridelave sadja (OIPS) in "zero residue level IPS-0,0 RL". Glavna razlika med obema sistemoma pridelave je bila samo v sestavi škropilnega programa za zatiranje bolezni in škodljivcev. Namen diplomskega dela je analiza ekonomske upravičenosti pridelave sadja po sistemu "0,0 RL" v primerjavi z običajno integrirano pridelavo. Analiza je bila izdelana z metodo modelnih kalkulacij, za katere smo uporabili konkretne podatke iz poskusa. Rezultati ekonomske analize kažejo, da je pridelava sadja po sistemu "0,0 RL" ekonomsko upravičena.
Ključne besede: sorte jabolk/pridelovalni sistem/OIPS in "0, 0 RL"/ekonomika
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2537; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (864,41 KB)

2.
EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU 0,0 MLR
Dani Pribožič, 2010, diplomsko delo

Opis: Ena od značilnosti 21. stoletja je, da vsak dan raste povpraševanje po zdravem in okolju prijazno pridelanem sadju, ki ne vsebuje ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Ker take pridelke ponuja le ekološko pridelovanje, povpraševanje močno presega ponudbo. Če želijo slovenski kmetje zadovoljiti potrebe domačega trga in s svojo ponudbo konkurirati tudi na tujih trgih, je treba prenoviti sistem integrirane pridelave sadja, ki zdaj prevladuje pri pridelovalcih sadja. Sistem 0,0 MLR (minimalna stopnja ostankov) pomeni približevanje metod integrirane pridelave (IP) ekološki pridelavi sadja (EKO) tako, da se EKO preverjene metode, ki so uporabne v intenzivni proizvodnji, integrirajo v shemo IP. V diplomski nalogi bomo na osnovi poskusov in znanih podatkov poskušali ugotoviti, ali je sistem 0,0 MLR v primerjavi s sistemom IP ekonomsko upravičen.
Ključne besede: sorte jabolk, pridelovalni sistem, 0, 0 MLR, ekonomika
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 2068; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

3.
Reološke in druge lastnosti pire (Triticum spelta L.) glede na različne pridelovalne sisteme
Tjaša Ritter, 2013, diplomsko delo

Opis: Pridelovalni sistemi lahko vplivajo na nekatere kakovostne parametre pridelkov. V diplomskem delu je bila analizirana požetvena kakovost pire (Triticum spelta L.) cv. 'Ebners Rotkorn' ki je bila pridelana v letu 2012 na UKC Pohorski dvor v različnih pridelovalnih sistemih: konvencionalni (KONV), integrirani (INT), ekološki (EKO) in biodinamični (BD) ter kontrola (K). Vzorci so bili analizirani na Inštitutu za prehransko tehnologijo v Novem Sadu, z namenom ovrednotiti kakovostne parametre zrnja, moke in testa. Pri tem so bile analize opravljene na, poleg širše uveljavljenih napravah in metodah (Brabender - farinograf, ekstenzograf, amilograf in Chopin - alveograf), tudi z novo analitično reološko metodo (Chopin - mixolab). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistem statistično značilno vpliva le na 6 (absolutna masa zrnja, delež zrnja granulacije pri sitih velikosti 2,0 mm, vpijanje vode, čas in navor v fazi C2 ter navor v fazi C5) od 48-ih analiziranih parametrov. Izvedena primerjava parametrov mixolab in parametrov analiziranih z uveljavljenimi napravami kaže čvrste oziroma zelo čvrste korelacije (r > 0,50 in r > 0,75) med parametri navor v fazi C1 in vlažnim glutenom, med stabilnostjo testa in parametri P, W in vlažni gluten, med parametrom navor v fazi C2 in parametroma P/L ter L, med parametrom vpijanjem vode in parametri vsebnost beljakovin, vlažni gluten, gluten v zrnju in s sedimentacijski indeks. Diskriminantna analiza je pokazala segregacijo med posameznimi pridelovalnimi sistemi, kljub temu pa EKO in BD pridelovalna sistema ne dajeta po kakovosti slabših pridelkov v primerjavi s KONV in INT.
Ključne besede: pira, pridelovalni sistem, kakovost, reologija testa, mixolab
Objavljeno: 23.09.2013; Ogledov: 1172; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
DOLOČANJE VSEBNOSTI OSNOVNIH HRANILNIH SNOVI V SOJI
Barbara Ljubec, 2015, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti kako različni načini pridelave (ekološka, integrirana, konvencionalna in kontrola) vplivajo na hranilno in energijsko vrednost sojinega semena. V raziskavo je bila vključena soja sorte `ES Mentor`, pridelana na polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Analiziranih je bilo 8 vzorcev soje. Fizikalno-kemijske analize so obsegale določanje vsebnosti vode s termogravimetrično in gravimetrično metodo, vsebnosti pepela z gravimetrično metodo, vsebnosti maščob z ekstrakcijsko gravimetrično metodo po Soxhletu in vsebnosti celokupnih ogljikovih hidratov s fenol-žveplovo metodo. Različni vzorci soje so vsebovali raznoliko vsebnost hranilnih snovi. Analize so pokazale, da so imeli vsi vzorci najnižjo vsebnost pepela. Najnižjo vsebnost je imel vzorec 221 – 5,18 g/100 g, najvišjo pa vzorec 322 – 5,99 %. Sledila je vsebnost vode, ki je med posameznimi analiziranimi vzorci zelo nihala od 5,59 g/100 g v 221 do 6,89 g/100 g v vzorcu 422. Vzorci soje so vsebovali od 13,06 g/100 g v 122 do 15,20 g/100 g v 322 maščob. Vsebnost totalnih ogljikovih hidratov se je gibala med 35,66 g/100 g v vzorcu 322 do 46,85 g/100 g v vzorcu 422. Na podlagi določene vsebnosti maščob, vode, pepela in totalnih ogljikovih hidratov smo izračunali vsebnost beljakovin. Najmanj beljakovin je vseboval vzorec 422 – 26,50 g/100 g, največ pa 121 - 37,23 g/100 g. Vrednost in delež energije je bil sorazmeren s količino vsebovanega makrohranila. V analiziranih vzorcih soje so največjo energijsko vrednost in energijski delež imeli totalni ogljikovi hidrati (606,23 kJ–796,47 kJ; 33,85 %–44,67 %), nato beljakovine (536,08 kJ–796,47 kJ; 25,27 %–35,79 %) in najmanj maščobe (483,36 kJ–562,40 kJ; 27,35 %–31,40 % ). Povprečne energijske vrednosti 100 g vzorca se niso bistveno razlikovale (1755,69 kJ–1809,82 kJ).
Ključne besede: soja, pridelovalni sistem, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, pepel, voda, energijska vrednost
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 788; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

5.
VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK PŠENICE (Triticum aestivum L. var. aestivum) IN PIRE (Triticum aestivum L. var. spelta)
Sonja Skledar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na pridelek žit in njihove parametre analize klasov. V diplomskem delu so bili analizirani pridelki žit pšenice in pire, v okviru trajnostnega poskusa, ki sta bili pridelani v rastni sezoni ozimnih žit 2011/2012 na UKC Pohorski dvor. Pridelani sta bili v različnih pridelovalnih sistemih: konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolno obravnavanje (K). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na pridelek in na parametre analize klasa tako pri pšenici kot pri piri. Pri pšenici je pridelek K (3,27 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelkov KON (5,98 kg 10 m-2), IP (5,49 kg 10 m-2) in BD (4,96 kg 10 m-2). Pri piri je pridelek K (3,94 kg 10 m-2) in EKO (4,19 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelka KON (6,05 kg 10 m-2). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa, število zrn na klas in maso zrn na klas pšenice, ni pa vplival na število klaskov na klasu pšenice. Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa in maso zrn na klas pire, ni pa vplival na število klaskov na klas in število zrn na klas.
Ključne besede: pšenica, pira, pridelovalni sistem, pridelek
Objavljeno: 18.12.2015; Ogledov: 898; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (825,29 KB)

6.
Izplen tofuja iz dveh sort soje pridelane v različnih pridelovalnih sistemih
Tamara Kekec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Tofu ali sojin sir nastane s sesirjenjem sojinega mleka ob dodatku primernega sirila. V okviru magistrskega dela smo vrednotili koeficient vpijanja vode, ki jo je soja absorbirala v času namakanja, izplen okare in sojinega mleka, volumen sojine sirotke ter izplen tofuja po 20' in 24 h obtežitve. Za namen raziskave smo uporabili seme dveh sort soje ('ES Mentor' in 'Aligator'), požete v letu 2016 v trajnostnem poskusu, ki z namenom proučevanja pridelovalnih sistemov na UKC Pohorski dvor poteka že od leta 2007. Sorti sta bili pridelani v naslednjih pridelovalnih sistemih: ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IPL), konvencionalni (KON) in v obravnavanju kontrola (K). Rezultati analize kažejo, da pridelovalni sistem značilno vpliva na izplen tofuja, vrednotenega po 24 urah obtežitve. Največji izplen je dosežen pri EKO (2,07) in BD (2,04). Razlike so se pokazale tudi med sortama, kjer je izplen tofuja značilno večji pri 'ES Mentor' (2,04) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,95). V sklopu magistrskega dela smo dobljene rezultate primerjali še z rezultati podobne raziskave iz leta 2014. Rezultati analize podatkov v obeh letih pridelane soje kažejo značilno večji izplen tofuja v letu 2016 pridelane soje, razlik med pridelovalnimi sistemi pa ni. Prav tako ni značilnih razlik med izplenom tofuja obeh sort ('ES Mentor' 2,18 in sorte 'Aligator' 2,15). Zaključimo lahko, da sta pridelovalni sistem EKO in sorta 'ES Mentor' primerna izbira za uspešno pridelavo soje in kasnejšo predelavo v tofu.
Ključne besede: soja / pridelovalni sistem / sorta / izplen tofuja
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 347; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (846,09 KB)

7.
Primerjava učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni jablane med standardno integrirano pridelavo in pridelavo po konceptu »zero residue«
Andreja Radivoj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2008 smo na posesti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli pri Mariboru in v sadjarskem centru Mirosan v Savinjski dolini ugotavljali vpliv integrirane in alternativne pridelave po pridelovalnem sistemu “zero residue” pri sorti jabolk Elstar, pri čemer smo primerjali kakovost plodov in količino pridelka. Ocenjevali smo prisotnost določenih bolezni in škodljivcev ter primerjali količino pridelka ene in druge vrste pridelave. Na ta način smo preizkusili tehnološko izvedljivost »zero residue fruit production« pridelovalnega sistema in ugotavljali možnosti za zmanjšanje koncentracije ostankov fitofarmacevtskih sredstev v jabolkih ob obiranju. Prav tako smo po obiranju opravili še analizo ostankov FFS v jabolkih. Pri poskusu smo ugotovili, da je sistem »zero residue« pri zatiranju bolezni in škodljivcev enako učinkovit kot standardni integrirani sistem pridelave. Povzroči le manjši izpad pridelka, ki je ekonomsko sprejemljiv.
Ključne besede: pridelovalni sistem, jabolka, bolezni in škodljivci, ostanki FFS
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 301; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (863,20 KB)

8.
VPLIV RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA RAST IN PRIDELEK NAVADNE AJDE (Fagopyrum esculentum Moench)
Tamara Krevh, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj poljščin ter njihovo vključevanje v pridelavo. Namen diplomskega dela je analizirati rast in pridelek navadne ajde v različnih pridelovalnih sistemih po nasadu solate, v okviru trajnostnega poskusa, ki je bil izveden leta 2015 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Ajda je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah, za vsak pridelovalni sistem ter kontrolo. Med seboj smo primerjali biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), ekološki (EKO), integrirani (IP) pridelovalni sistem (PS) ter kontrolno obravnavanje (K). Statistično značilno vpliva pridelovalni sistem na število listov desetih rastlin (najmanj v EKO (1,7) ter največ v IP (4,2)), na višino desetih rastlin (najmanj v K (68,67 cm), največ v BD (88,07 cm)), na suho (najmanj v EKO (6,81 g) in največ v BD (21,57 g)) in svežo maso (najmanj v EKO (8,56 g) in največ v BD (27,45 g)) zrnja desetih rastlin in na suho maso celih desetih rastlin (najmanj v EKO (13,12 g) in največ v BD (21,71 g)). Pridelovalni sistem nima statistično značilnega vpliva na število stranskih vej rastlin ter na svežo maso celih desetih rastlin. Tudi na pridelek zrnja (variira od 1,09 do 1,31 kg 10 m2) pri 9 % vlagi pridelovalni sistem statistično ni vplival. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da glede na karakteristike ajde za pridelavo uporabimo EKO ali BD PS ter s tem prispevamo k varovanju okolja, saj se količina pridelka glede na PS ne razlikuje.
Ključne besede: ajda / pridelovalni sistem / pridelek
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 521; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (873,01 KB)

9.
Vpliv pridelovalnih sistemov na pridelek dveh sort soje
Maja Meglič, 2016, diplomsko delo

Opis: Pridelovalni sistemi in vključevanje zrnatih stročnic v kolobar lahko vplivajo na višino pridelka zrnja. Trajnostni poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pivola je zasnovan s ciljem proučevanja vpliva pridelovalnih sistemov na razlike pridelkov alternativnih poljščin, med katerimi je bil leta 2015 tudi poljski poskus dveh sort soje (Glycine max (L.) Merr.). Proučevan je vpliv konvencionalnega (KON), integriranega (IP), ekološkega (EKO) in biodinamičnega (BD) pridelovalnega sistema (PS) ter kontrolnega obravnavanja (K) na pridelek dveh sort (S) soje ('Aligator' in 'ES Mentor'). Pridelovalni sistemi statistično značilno vplivajo na nekatere parametre nadzemnih in podzemnih delov dveh sort soje. V integriranem sistemu je dosežen statistično značilno najvišji pridelek zrnja (5,04 kg 10 m -2 ), pri čemer je pridelek zelo zgodnje sorte ('Aligator') višji od zgodnje sorte ('ES Mentor'). Pridelovalni sistem statistično značilno vpliva tudi na gostoto rastlin, maso suhe snovi stebla in listov, na odstotek suhe snovi praznih strokov, maso korenin, maso nodulov, maso suhe snovi nodulov ter na maso suhe snovi zrnja. Značilen vpliv sorte je viden pri višini rastlin, masi in odstotku suhe snovi stebla in listov, masi korenin, masi in odstotku suhe snovi korenin, masi in številu nodulov, masi suhe snovi nodulov, žetvenem indeksu in masi suhe snovi zrnja.
Ključne besede: soja / pridelovalni sistem / sorta / pridelek
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 654; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (393,20 KB)

10.
Primerjava števila in skupne mase deževnikov v različnih pridelovalnih sistemih po spravilu soje in ajde
Lucija Jelenko, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Deževniki so pomemben del živega sveta v tleh in so indikatorji rodovitnosti tal. Na njihovo število in maso ima vpliv način kmetijske pridelave, kar smo preučevali na trajnostnem poskusu, ki poteka na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede od leta 2007. Pri štirih pridelovalnih sistemih (ekološkem, biodinamičnem, konvencionalnem, integriranem) in kontrolnem obravnavanju smo oktobra 2015 po spravilu soje in ajde analizirali število in maso deževnikov. Število malih, srednje velikih in velikih deževnikov, skupno število in skupna masa so po spravilu soje v povprečju 100-krat večji v primerjavi z ajdo. Na površini 0,25 m2 je bila največja skupna masa deževnikov pri soji v ekološkem (24,4 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v biodinamičnem pridelovalnem sistemu (14,2 g/ 0,25 m2). Skupno število deževnikov je bilo pri soji (26,0), kot tudi pri ajdi (17,9) največje v ekološkem pridelovalnem sistemu. Najmanjša skupna masa je bila pri soji v integriranem (6,9 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v integriranem, konvencionalnem pridelovalnem sistemu in kontrolnem obravnavanju (1,8 g/ 0,25 m2). Najmanjše skupno število je bilo pri soji v kontrolnem obravnavanju (13,1), pri ajdi pa v konvencionalnem pridelovalnem sistemu (3,8). Skupno število in skupno maso smo preračunali tudi v kg/ha in št. deževnikov/ha. Rezultati so potrdili hipoteze o vplivu pridelovalnih sistemov in različnih poljščin na število in maso deževnikov v tleh.
Ključne besede: deževniki, masa, število, ajda, soja, pridelovalni sistem
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 320; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (896,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici