Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Potreba naše družbe po zdravilih in alternativnih pripravkih se veča in z njo pridobivanje ter izkoriščanje zdravilnih rastlin, rastočih v naravi. Prepričanje, da so samo te najboljše za uporabo in jih ni mogoče gojiti na poljih, je dokazano zmotno. V poljskem poskusu leta 2011 se je to pokazalo pri zelo vsestransko uporabni trajnici travniški arniki (Arnica chamissonis Less. ssp. foliosa (Nutt.) Maguire), ki je po učinkovinah povsem enaka ali celo boljša od avtohtone gorske arnike (Arnica montana L.). Namen poskusa je približati pridelavo arnike ekološkim pridelovalcem, zeliščarjem in posameznikom ter s tem ohraniti naravna rastišča gorske arnike. Na domačem polju v Savinjski dolini je bilo preverjeno, če ta rastlina sploh uspeva v našem podnebju in kakšna gostota ji najbolje ustreza za dober razvoj in pridelek. V poskusu so bile leta 2010 vzgojene in nasajene sadike, leta 2011 pa analizirana obnova in višina rastlin, pridelek, zapleveljenost, čas ročne odbire in učinkovitost pobiranja glede na različne gostote rastlin v nasadu. Ker se travniška arnika razraste z rizomi, se čez zimo zelo dobro okorenini, kar je pokazalo štetje mladih rastlin spomladi 2011. Ponekod se je gostota povečala za kar do 31-krat. Izkazalo se je, da ima termin odbire cvetov statistično značilen vpliv na pridelek in višino rastlin. Gostota zasaditve ni pokazala pomembnih razlik v pridelku, kljub temu je bil ta največji pri 7,7 rastline/m2 oziroma medvrstni razdalji 30 cm in vrstni razdalji 40 cm.
Ključne besede: arnika, Arnica chamissonis Less., gostota, pridelek, A. montana L., pridelava zelišč
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 4986; Prenosov: 351
Celotno besedilo (1,24 MB)