| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo
Aleš Kustec, 2009, diplomsko delo

Opis: Svetovno prebivalstvo je leta 2008 znašalo 6,75 milijard ljudi. Glede na najverjetnejšo demografsko projekcijo ZN se bo število ljudi na Zemlji leta 2050 povečalo na 9,2 milijardi. Prebivalstvo se bo najbolj povečalo v regijah, ki že danes ne zmorejo prehraniti vseh svojih prebivalcev. Poleg tega se z gospodarskim razvojem držav povečujejo tudi zahteve njenih prebivalcev po izboljšani prehrani. Tako se zaradi naraščajočih zahtev po hrani v prihodnosti pojavlja vprašanje: koliko ljudi lahko na Zemlji preživi oziroma kolikšna je nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo? Nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo je najbolj odvisna od kmetijske pridelave, ki temelji predvsem na pridelavi žita na obdelovalnih površinah ter v manjši meri od čred živine na pašnih površinah in ulovljenih rib v oceanih. Produktivnost kmetijstva je odvisna od njegove razvitosti. Vendar pa ima današnje tako imenovano industrializirano kmetijstvo tudi negativne vplive na okolje, kar posledično lahko zmanjša njegovo produktivnost in s tem samo nosilno sposobnost našega planeta. Razpoložljivost vodnih virov in potencialno obdelovalno površino po svetovnih regijah sem določil kot glavna omejitvena dejavnika kmetijske pridelave v prihodnosti. S pomočjo teh dveh dejavnikov sem določil šest scenarijev nosilne sposobnosti Zemlje za človeštvo. Z upoštevanjem različnih stopenj donosa žita, odpada hrane in dnevne prehrane prebivalcev sem nato izračunal nosilne sposobnosti za vsako regijo, ki sem jih nato seštel v nosilno sposobnost Zemlje za človeštvo.
Ključne besede: Prebivalstvo Demografske projekcije Kmetijstvo Kmetijska pridelava Prehrana Nosilna sposobnost Zemlje
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2491; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1013,89 KB)

3.
Ekonomska in finančna analiza pridelave in predelave krompirja
Matej Kolenko, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je analizirati ekonomsko upravičenost pridelave in predelave krompirja v pomfrit na domači kmetiji. V ta namen je bil za pridelavo krompirja in predelavo v pomfrit razvit simulacijski model. Rezultati ekonomske analize kažejo, da sta pridelava krompirja (Ke = 1,80) in predelava krompirja v pomfrit (Ke = 1,55) ekonomsko upravičeni. Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti investiranja v predelavo krompirja je nadalje pokazala tudi, da je s finančnega vidika po 10 letih in ob predvideni 14 % letni obrestni meri ter ob predpostavki konstatnega letnega denarnega toka, na domači kmetiji investicija predelave krompirja v pomfrit upravičena. Obdobje povratka investicije v predelovalno linijo za pomfrit znaša 5 let, ocenjena vrednost interne stopnje donosnosti pa je zelo visoka (ISD = 28,86 %).
Ključne besede: krompir, pridelava, predelava, ekonomika, CBA analiza
Objavljeno: 11.08.2009; Ogledov: 3425; Prenosov: 528
.pdf Celotno besedilo (695,56 KB)

4.
Okoljski odtis nekaterih poljščin in zelenjadnic v različnih pridelovalnih sistemih
Maja Turinek, 2009, diplomsko delo

Opis: Intenzivno industrijsko kmetijstvo kot drugi največji onesnaževalec okolja je vedno bolj podvržen pritisku javnosti, ki zahteva trajnosten način kmetijske pridelave. Indikatorjev za oceno trajnosti pridelovalnega sistema (PS) kot celote ni. Cilj diplomskega dela je bil zasnova ter ocenitev orodja za vrednotenje trajnosti pridelave poljščin (pšenica, pira in oljne buče) in zelenjadnic (zelje in rdeča pesa) v štirih PS (konvencionalni — KON, integrirani — INT, ekološki — EKO in biološko dinamični — BD), s podatki poljskega poskusa na FKBV v sezoni 2008. Sustainable Process Index ® (SPI) za kmetijstvo preračuna okoljski odtis vseh direktnih in indirektnih porabljenih osnovnih sredstev tekom pridelave v m2. Analiza je pokazala, da so razlike med PS velike, delni rezultati okoljskega odtisa nakazujejo na mesta potrebna izboljšav tekom pridelave. Okojski odtis je bil pri vseh opazovanih kulturnih rastlinah največji v KON (skupno 3.005.108,9 m2) in najmanjši pri kontrolnem (642.906,2 m2), referenčnem PS. Največji okoljski odtis je imela pšenica v KON (792.646,8 m2) in najmanjši oljne buče v kontrolnem (113.334,7 m2) PS. Izračunan indeks okoljske učinkovitosti (okoljski odtis na enoto pridelka — kg) je trend SPI v večini potrdil. SPI je dobro in dostopno orodje za prikaz trajnosti in pomanjkljivosti PS tako za pridelovalce, javnost kot akterje politike.
Ključne besede: okoljski odtis, pridelovalni sistemi, pridelava poljščin, pridelava zelenjadnic, Sustainable Process index ® - SPI
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 3324; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (431,56 KB)

5.
VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJA
Nika Weber, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne združene posevke z belim zeljem (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). Posajena je vsaka vrsta kot samostojni posevek in v združeni setvi, zelje v kombinaciji s fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. Rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.), zeleno (Apium graveolens L.) in solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC). Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjo ulova na rumene in modre lepljive plošče. Po raziskavi se je pokazal značilen vpliv na zmanjšan nalet škodljivcev v združeni setvi zelja in zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p < 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) se je pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p > 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p < 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo).
Ključne besede: Ključne besede: združena setev, ekološka pridelava, zelje, nalet škodljivcev
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 3004; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

6.
Ekonomska upravičenost pridelave maka
Damijan Belec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je razvoj tehnološko ekonomskega modela za oceno stroškov pridelave vrtnega maka. Cilj raziskave je analiza ekonomske upravičenosti proizvodnje vrtnega maka ter ocena kazalnikov ekonomske upravičenosti pridelave. Ob doseganju predvidenih tehnoloških parametrov (pridelek = 1200 kg/semena) in cene (prodajna cena = 1,2 €/kg), je na osnovi rezultatov tehnološko ekonomskega modela planirane kmetijske proizvodnje, pridelava vrtnega maka ekonomsko upravičena (Ke = 1,07). Z višjo prodajno ceno ter z večjim hektarskim donosom, ki ga v ugodnih pogojih lahko dosežemo brez povečanja proizvodnih stroškov, je finančni izid še ugodnejši. Pri predpostavljenih pridelovalnih stroških in predvideni prodajni ceni, so stroški proizvodnje pokriti pri 1117,25 kg pridelanega semena.
Ključne besede: mak, pridelava, simulacijski model, ekonomski kazalniki.
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 3812; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (389,34 KB)

7.
STIMULATORJI RASTI V EKOLOŠKI PRIDELAVI KOLERABICE
Marjeta Škamlec, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2006 in 2007 je bil na kolerabici v rastlinjaku in na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru preizkušen vpliv različnih stimulatorjev rasti (Agrovit, Coralit, HB 101, Vita). Pri vzgoji sadik so bili uporabljeni posamezni stimulatorji rasti in njihove kombinacije. S stimulatorjem rasti HB 101 je bilo pred setvijo tretirano seme, Agrovit je bil primešan substratu, Coralit je bil na rastline nanesen foliarno. Preizkušeni stimulatorji rasti so statistično značilno vplivali na nekatere morfološke lastnosti sadik (višino sadik, maso sadik, število listov in maso korenin) in na nekatere morfološke lastnosti rastlin kolerabice (položaj listov, višina rastline, širina rastline, masa rastline, dolžina kocena, število listov, premer in masa odebeljenega stebla) ter na skupni pridelek kolerabice. Vplivali so tudi na vsebnost vitamina C in nitratov v rastlinskem soku. Stimulator rasti Vita, ki je bil preizkušen na rastlinah na polju in je bil med rastno dobo na rastline apliciran foliarno, ni imel statistično značilnega vpliva na pridelek in morfološke lastnosti kolerabice. V prvem in drugem terminu vrednotenja sadik sta imela največji vpliv na rast in razvoj sadik stimulatorja rasti HB 101 in Agrovit ter njuna kombinacija. Največji vpliv na morfološke lastnosti rastlin na polju je imel stimulator rasti HB 101, v tem obravnavanju je bil prav tako dosežen najvišji tržni pridelek (11,3 t/ha) in najvišji skupni pridelek (14,4 t/ha).
Ključne besede: kolerabica, stimulatorji rasti, ekološka pridelava
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 2873; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

8.
STRUKTURNE SPREMEMBE KMETIJSKE DEJAVNOSTI V OBČINI SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI PO LETU 1991
Alenka Mihalič, 2009, diplomsko delo

Opis: Potreba po obravnavanju in spodbujanju kmetijstva v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici izhaja iz dejstva, da je to del Pomurja, ki je s strateškega vidika najpomembnejše območje za proizvodnjo hrane v Sloveniji. Kmetijstvo je v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici temeljna gospodarska dejavnost. Ugodne naravnogeografske razmere omogočajo, da se v območju ravninskega dela po večini kmečko prebivalstvo ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, v gričevnatem delu tudi z vinogradništvom. Velik pomen kmetijstva se kaže v precejšnem deležu kmetijskih zemljišč in deležu kmečkega prebivalstva.
Ključne besede: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, kmetijstvo, raba zemljišč, kmetijska pridelava, strukturne spremembe na kmetijah
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1554; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (15,86 MB)

9.
PREDLOG RAZVOJA BIOTERM MALA NEDELJA
Urška Luci, 2009, diplomsko delo

Opis: Prvo poglavje v diplomskem delu vsebuje opredelitev področja in opis problema, namen, cilje, trditve, predpostavke in omejitve ter predvidene metode raziskovanja. V drugem poglavju je opredeljen pojem ekoturizma, ki pomeni potovanje v naravo in njeno doživljanje ter odgovorno ravnanje vseh subjektov do narave. Opisan je njegov razvoj na področju gostinstva ter predstavljen znak za okolje eko marjetica. Bioterme Mala Nedelja so predstavljene v tretjem poglavju diplomske naloge. Spadajo v območje Prlekije, ki velja za ekonomsko slabše razvita področja, vendar pa ima predvsem zaradi svojih naravnih in kulturnih danosti velike možnosti za razvoj kakovostne turistične ponudbe. Slednje so prepoznali tudi v podjetju Segrap d.o.o., ki je leta 2002 od KS Mala Nedelja odkupilo takratne terme in s tem vstopilo tudi na področje turizma. V četrtem poglavju smo na kratko opisali turistično ponudbo občine Ljutomer ter podrobneje predstavili razvojne načrte Bioterm Mala Nedelja. V Biotermah so se odločili, da bodo razvijali okolju prijazen turizem v sodelovanju in povezovanju z ostalimi turističnimi ponudniki. Prizadevajo si oblikovati integralni turistični produkt s skupno znamko Bioterme Mala Nedelja. Turistično ponudbo biohotelov v Avstriji smo opisali v petem poglavju. Najprej smo predstavili Terme Rogner, ki so dvignile razpoznavnost in razvitost mesta Bad Blumau, v katerem se nahajajo. V nadaljevanju smo predstavili združenje BIO-Hotels, katerih ponudba temelji na predpostavki 100 % EKOLOŠKO. S primerjavo ponudbe biohotelov med Avstrijo in Slovenijo smo ugotovili, da je Avstrija na tem področju zagotovo veliko pred Slovenijo, saj premore veliko število biohotelov. V Sloveniji smo imeli samo biohotel Zlatorog, ki je pod to oznako deloval le šest mesecev. Trenutno stanje ekološke ponudbe v Sloveniji, kaže na počasen razvoj in premajhno trženje ekoturizma, nizko ozaveščenost prebivalstva, slabo povezanost in razdrobljenost ekoloških ponudnikov, oteženo pridobivanje potrebnih informacij ter še vedno dokaj nizko ekološko pridelavo. Opravili smo SWOT analizo na področju turizma v bližnji okolici Bioterm ter izdelali predlog nadaljnega razvoja Bioterm Mala Nedelja, ki smo ga predstavili v zadnjem poglavju. Ekoturizem lahko predstavlja nadaljnjo razvojno možnost Bioterm Mala Nedelja in širše okolice, zato na podlagi vseh ugotovitev menimo, da je potrebno odločno stopiti na zastavljeno pot.
Ključne besede: ekoturizem, biohotel, ekološka pridelava, Bioterme Mala Nedelja, ekološka ponudba
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 2164; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (953,01 KB)

10.
VPLIV GNOJENJA Z ORGANSKIMI GNOJILI IN OBDELAVE TAL NA VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABLAN SORTE TOPAZ
Martina Robačer, 2009, magistrsko delo

Opis: V letu 2002 in 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (UKC Pohorski dvor) v ekološko oskrbovanem nasadu jablan sorte Topaz z gostoto 4081 drevesi na hektar, v mladostnem obdobju, preiskušali vpliv gnojenja z organskimi gnojili (Compo guano, Maltaflor special, Agrovit in Biosol) na količino mineralnega dušika v različnih globinah tal. Hkrati smo preučili vpliv obdelave tal (obdelana tla in kombinirana obdelava) na mineralizacijo. Poskus je bil zasnovan v naključnih blokih, gnojenje je bil izvedeno v 1 m širokem pasu pod drevesi s 44 kg čistega dušika preračunano na hektar. V letu 2002 so bile pri zgodnji obdelavi tal (17. aprila) višje vrednosti mineralnega dušika v odvzetih vzorcih v maju 2002 kot pri kasnejši obdelavi, ki je bila opravljena 6. maja. V istem letu je bil močno izražen vpliv ekoloških faktorjev na nivo mineralnega dušika v tleh. Nadpovprečno visoke temperature in pomanjkanje padavin je povzročilo šibko mineralizacijo. Ob pojavu padavin, so se dvignile N-min vrednosti pri obeh načinih obdelave ter vseh uporabljenih gnojilih.
Ključne besede: N min, jablana, ekološka pridelava, organska gnojila
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 4538; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (806,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici