Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrskega dela je presoditi ekonomsko upravičenost postavitve novega vinograda na kmetiji Podlesnik z razvojem tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela, ki povezuje tehnološke odločitve s stroški, prihodki in naložbenimi kazalniki: finančni rezultat (FR), koeficient ekonomičnosti (KE), neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD), povračilna doba investicije ter letni denarni tok (LDT). Model zajame 25 let in iz vnosov o površini, gostoti zasaditve, pridelkih, cenah ter porabi dela in mehanizacije izračuna stroškovno strukturo in denarne tokove. V osnovni naložbi je predviden hektarski nasad s 4.831 trsi (0,9 × 2,3 m) in začetnim vložkom 28.983,37 €. Dinamika pridelka je 0/0/4.000/8.000/12.000 kg/ha (1.–5. leto). Pri ceni 0,80 €/kg v polni rodnosti LDT znaša približno 6.453,49 €, FR 4.838,09 €, KE 1,78; pri diskontni stopnji 5 % je NSV pozitivna v 10. letu, ISD znaša 5,06 %. Analiza občutljivosti potrdi, da je cena grozdja najpomembnejši dejavnik tveganja: pri 0,60 €/kg se LDT zniža na približno 4.053,49 €, KE na 1,39, povračilna doba pa podaljša na 16 let. Nasprotno 30-odstotna nepovratna sredstva skrajšajo povračilo na 8 let (ISD 5,55 %), 50-odstotna pa na 7 let (ISD 7,45 %). Rezultati podpirajo hipoteze o upravičenosti pridelave v polni rodnosti, povračilu v 10. letu ter ključnem vplivu cene, nepovratna sredstva pa bistveno izboljšajo donosnost in odpornost projekta.
Ključne besede: poslovni načrt, ekonomika, investicija, vinogradništvo, pridelava grozdja
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,85 MB)

Opis: Iz leta v leto se z naraščanjem svetovne populacije večajo tudi pritiski ljudi na kmetijski sektor, da se z obstoječo tehnologijo in načinom pridelave hrane pridela večjo količino hrane. Tradicionalna kmetijska praksa posledično predstavlja vedno večjo obremenitev okolja, neracionalno porablja omejene vire, s svojim delovanjem negativno posega v ekosistem in se zaradi opuščanja kmetovanja na manjših lokalnih površinah se hkrati daljša tudi transportna pot, ki jo mora pridelana hrana narediti, da prispe od polja do polic v trgovinah. V diplomskem delu sta predstavljena tehnično načrtovanje in projektiranje prototipnega prenosnega hidroponskega sistema, ki ga je mogoče s pomočjo tovornega vozila C kategorije prepeljati na katerokoli lokacijo. Načrtovan prototipni hidroponski sistem bi v praksi lahko predstavljal nov mejnik pridelave lokalne hrane, saj je načrtovan na način, ki omogoča njegovo postavitev v praktično katerokoli okolje. Po uspešno načrtovanem prenosnemu prototipnemu hidroponskemu sistemu v inženirskem programu SolidWorks 2022 so bile izvedene osnovne kalkulacije, ki so pokazale prednosti v pridelavi izbrane poljščine (solata) med tradicionalno pridelavo na tleh in pridelavo v prototipnem sistemu. Ugotovili smo, da je v načrtovanem sistemu IV mogoče brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na enaki površini pridelati bistveno večjo količino solate v času celega leta neodvisno od zunanjih klimatskih razmer v kateremkoli okolju ob bistveno manjših stroških. Ker je prototipni sistem mobilen, preprost za vzdrževanje in za njegovo umestitev niso potrebna posebna dovoljenja in soglasja pristojnih državnih organov ter hkrati omogoča lokalno pridelavo sveže hrane, smo pod vprašaj postavili smiselnost tradicionalne pridelave v tleh, ki še vedno temeljijo na uporabi velikih količin FFS, dragi kmetijski mehanizaciji in dolgih transportnih verigah.
Ključne besede: hidroponika, prenosni sistem, pridelava solate, osnovne kalkulacije, SolidWorks projektiranje
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,90 MB)

Opis: V sezoni 2018 smo v nasadih jablan sort Gala, Fuji in Zlati delišes testirali 0-residue koncept varstva pred škodljivimi organizmi. Standardni intenzivni integriran škropilni program (V1) smo primerjali z dvema 0-residue škropilnima programoma V2 in V3. V programih V2 in V3 smo v drugem delu sezone, od začetka julija naprej, namesto kemičnih FFS uporabljali alternativne pripravke, ki jih uporabljamo v ekološki pridelavi. Izvajanje V2 in V3 škropilnega programa je zagotovilo skoraj enako učinkovito zatiranje bolezni in škodljivcev kot škropilni program V1. Zaradi izvajanja V2 in V3 škropilnih programov ni prišlo do značilnega znižanja pridelka in do značilnega znižanja deleža jabolk prvega razreda. Pri V2 in V3 smo značilno znižali število najdenih aktivnih snovi s koncentracijo nad 0,01 mg/kg in tudi parametra kumulativni % MRL in % ARFD, ki sta v trgovskih verigah zelo pomembna pri presoji sprejemljivosti jabolk za odkup. Pri programih V2 in V3 smo lahko dosegli zahtevana merila trgovskih verig.
Ključne besede: 0-residue, Gala, Fuji, Zlati delišes, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 516; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,24 MB)

Opis: V obdobju 2021/2022 smo v nasadu v Brdu pri Lukovici izvedli poskus, kjer smo spremljali pridelek jagod, posajenih v dveh pridelovalnih sistemih v integrirani in ekološki pridelavi. Prav tako smo preizkušali, kako dodatek koristnih talnih gliv (Metarhizium brunneum, Clonostachys rosea) in komercialni pripravek na bazi mikoriznih gliv (AMF), ki smo jih dodamo ob sajenju, vpliva na pridelek jagod. Jagode sorte 'Clery' so bile posajene 27. julija 2021 na grebenih, pokritih s črno polietilensko folijo, in so v času od cvetenja do konca obiranja rastle v visokem pokritem tunelu. Obiranje se je začelo 25. maja 2022, nato je sledilo še 8 obiranj. V plodovih smo spremljali vsebnost suhe snovi (˚Brix), število in pridelek jagod. Iz rezultatov je razvidno, da je bil pridelek in povprečno število plodov jagod večji pri ekološki kot integrirani pridelavi ne glede na obravnavanje. Značilno manjše število plodov na grm, ki se je statistično razlikovalo od kontrole in obravnavanja Metarhizium brunneum, smo zaznali pri integrirani pridelavi z uporabo koristne talne glive Clonostachys rosea. Značilno večji pridelek na grm smo zabeležili pri kontrolnih rastlinah v primerjavi z obravnavanjem Clonostachys rosea, medtem, ko vpliva ostalih obravnavanj nismo potrdili.
Ključne besede: jagode/ekološka in integrirana pridelava/pridelek/koristne glive
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 696; Prenosov: 1302
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali prodajo vin z Meranovega med leti 2002 in 2019, obenem pa smo raziskovali zgodovinski pomen blagovne znamke Meranovo. Hkrati smo pregledali zakonodajo s področja varnosti živil, ki se navezuje predvsem na trženje različnih sort vina. Na podlagi pridobljenih podatkov iz leta 2019 smo razvili simulacijski model, ki zajema skupne stroške in skupne prihodke pridelave in predelave grozdja na posestvu Meranovo. Z elektronsko preglednico smo ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava grozdja ekonomsko upravičena, saj je koeficient ekonomičnosti večji od 1 (Ke = 1,19). Po pregledu literature lahko zaključimo, da je Meranovo prepoznavna blagovna znamka vin, ki temelji na tradiciji iz časov nadvojvode Janeza.
Ključne besede: Meranovo, nadvojvoda Janez, pridelava vina, analiza trga, simulacijski model
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 914; Prenosov: 114
Celotno besedilo (3,28 MB)