| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Vprašanje prezrtja spremembe pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Teja Primc, 2012, diplomsko delo

Opis: Poznavanje povezanosti med zaznavanjem, spominom in pozornostjo ter njihovih pomanjkljivosti, je ključnega pomena za opredeljevanje verodostojnosti pričanja očividcev in osumljencev kaznivih dejanj. V teoretičnem delu diplomske naloge so opredeljeni proces zaznavanja, delovanje spomina kot del zaznavanja in pozornost, ki omogoča, da se ukvarjamo le s pomembnim delom informacij iz okolja. Nadaljevanje naloge obsega dejavnike, ki vplivajo na pričanje, kjer smo izpostavili vpliv spola in starosti na zaznavanje in delovanje spomina. Podrobneje smo opredelili tudi pojem prezrtja spremembe, kot izhodiščne teme za izdelavo eksperimenta. Z izvedbo eksperimenta smo skušali ugotoviti razliko med spoloma in v starosti pri zaznavi sprememb v vizualni okolici. Sodelovalo je 8 moških in 7 žensk, v starostnem razponu med 18 in 84 leti. Udeležence, ki so bili naključni mimoidoči, smo na ulici spraševali za pot do bližnje stavbe. Po približno 15 sekundah pogovora sta se med mimoidočim in sogovorcem sprehodila dva druga igralca, ki sta nosila veliko iverno ploščo. Med to interakcijo smo izvedli zamenjavo prvega sogovornika s četrtim igralcem, ki je hodil vzporedno z nosilcema iverne plošče. Rezultati so pokazali, da je le tretjina mimoidočih opazilo zamenjavo sogovornika. Preostali, ki spremembe niso zaznali, so nadaljevali s pogovorom, kot da se ni nič zgodilo. Večinoma so bile ženske tiste, ki so opazile spremembo, prav tako so pri opisovanju le-te navedle več podrobnosti kot moški. Spremembe niso zaznali posamezniki, starejši od 40 let ali mlajši od 30 let. Tisti, ki spremembo so zaznali, so bili stari med 30 in 40 let.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, pričanje, očividci, zaznavanje, zmotne zaznave, spomin, pozornost, diplomske naloge
Objavljeno: 20.03.2013; Ogledov: 917; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

12.
Vpliv osebnostne razvitosti otroka na verodostojnost pričanja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Sabina Berčič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisano, kako osebnostni razvoj otroka vpliva na verodostojnost pričanja. Diplomska naloga predstavlja, kako se razvijajo otrokove sposobnosti, kako naj bi potekalo spraševanje otroka, kako otroci odgovarjajo na vprašanja in česa bi se morali preiskovalci izogibati, da ne bi prišlo do neveljavnosti pričanja. Zavedati se moramo, da otroci nimajo toliko znanja o življenju in svetu na splošno. Njihove sposobnosti spominjanja, mišljenja, govora in čustvovanja so še vedno v procesu razvoja. Prav tako se otroci drugače znajdejo v prostoru, drugače dojemajo čas, njihova pozornost še ni tako dobro usmerjena kot pri odraslih, manj pa so razviti tudi moralni kodeksi, ki jih šele spoznavajo. Vse te razvojne sposobnosti je potrebno v pogovoru z otrokom upoštevati. Intervju je torej potrebno prilagoditi otrokovi ravni spoznavnega, čustvenega in moralnega razvoja. Vsega tega pa ne smemo posplošiti in upoštevati le otrokove starosti; upoštevati moramo individualne razlike med otroki. Otroke imamo pogosto za neverodostojne priče. Razlogi za to so, da imajo otroci slabše zmožnosti za spominjanje, njihov spomin je preveč dovzeten in občutljiv za sugestije in zavajanja, poleg tega pa težko ločijo domišljijsko od realnega. V zadnjem času so raziskave pokazale, da je otrokov spomin na splošno dokaj zanesljiv, še posebno pri intervjuvanju z odprtimi vprašanji, in zelo odporen na sugestije. Otroke tako lahko sprejmemo za zanesljive in verodostojne priče, vendar pa moramo biti pozorni na to, kako se pogovarjamo z otrokom, kakšna vprašanja jim postavljamo in na to, da z otrokom vzpostavimo dober odnos, saj je veljavnost otrokovih izjav največkrat odvisna od usposobljenosti spraševalcev, ki pa je praviloma pomanjkljiva.
Ključne besede: pričanje, otroci, verodostojnost, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno: 20.03.2013; Ogledov: 945; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (457,46 KB)

13.
Ugotavljanje lažnega pričanja z opazovanjem besedne in nebesedne komunikacije : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tanja Barle, 2013, diplomsko delo

Opis: Laž je zavestno neresnična izjava, katere namen je nekoga spraviti v zmoto, pri čemer pa niti ni bistveno, ali je ta poskus uspešen ali ne. Laganje lahko ugotavljamo na več načinov, od katerih je metoda z opazovanjem najbolj praktična zato, ker jo lahko izvajamo na mestu samem, takoj, brez uporabe dodatnih analiz in naprav, pa tudi časovno in ekonomsko je najbolj ugodna. Pri opazovanju moramo biti pozorni tako na besedne kot na nebesedne znake oz. predvsem na njihovo medsebojno ujemanje. Med laganjem se lažnivec spopada z lastnimi čustvi, spremlja in nadzoruje svojo obrazno mimiko, kretnje, ton glasu in izbor besed ter hkrati opazuje reakcijo izpraševalca, vse zavedajoč se posledic odkritja njegove laži. Ob tem zaradi povečanega miselnega napora, čustvene vzburjenosti in poskusa nadzorovanja lastnega vedenja pride do t.i. uhajanja znakov laganja. Prepoznava lažnega pričanja (krive izpovedbe) je v sodnih postopkih posebej pomembna zato, ker lahko vpliva na odločitev sodnika v sodbi in posledično na udeležence v postopku. Kadar sta v sodnem postopku na voljo le pričanji obeh strank (tožeče in tožene) oz. priče in obdolženca, to pomeni, da mora sodnik po prosti presoji podati oceno o tem, kdo je podal bolj verodostojno izpovedbo (komu bolj verjame), pri čemer se sodniki zanašajo na svoje izkušnje. Kljub temu, da se večina anketiranih sodnikov nikoli ni posebej izobraževala za ugotavljanje laganja, pa sodniki začetniki le niso povsem brez izkušenj, tako življenjskih (minimalna starost je 30 let) kot tudi poklicnih (opravljeno usposabljanje na sodišču oz. pri delodajalcu), tako da je njihova ocena verodostojnosti pričanja bolj točna od ocene laikov. Sodniki se v obrazložitvi sodbe oprejo predvsem na besedne (vsebinske) znake zavajanja, saj lahko le z njimi argumentirajo svojo odločitev o (ne)verodostojnosti pričanja. Nebesedni znaki zavajanja, ki jih zaznajo, pa sodnikom služijo kot indic laganja in povod za t.i. kontrolna vprašanja, s katerimi nadalje preverjajo verodostojnost pričanja. Poleg že omenjenega dajejo sodniki poudarek tudi nekaterim drugim okoliščinam, ki so pokazatelj neresničnosti izjav: znaki naučenosti priče, povezanost priče s kaznivim dejanjem, razmerje z obdolžencem ali stranko, konsistentnost in skladnost z drugimi, že znanimi dejstvi. V zvezi z uvedbo zvočnega snemanja glavnih obravnav le redki anketirani sodniki menijo, da jim le-to omogoča tudi boljše opazovanje nebesednega vedenja priče. Soočenja so po izkušnjah anketiranih sodnikov neuspešna, saj priči praviloma vztrajata vsaka pri svojem in se tako nič ne razjasni, zato jih sami tudi redko odredijo.
Ključne besede: pričanje, verodostojnost, lažno pričanje, laž, laganje, zavajanje, nebesedna komunikacija, diplomske naloge
Objavljeno: 12.06.2013; Ogledov: 1434; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

14.
Pričanje oseb s potravmatsko stresno motnjo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Marjana Kukovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje posttravmatsko stresno motnjo v povezavi s pričanjem. Najprej smo predstavili ugotovitve s področja verodostojnosti pričanja in dejavnike, ki vplivajo na verodostojnost pričanja. Ugotovili smo, da na verodostojnost pričanja vplivajo številni dejavniki, na katere morajo biti preiskovalci in sodniki pozorni, če ţelijo dobijo verodostojne informacije, ki jim kasneje pomagajo pri razrešitvi kaznivega dejanja. V diplomski nalogi smo opisali splošne značilnosti stresa in posttravmatskega stresa ter kakšne posledice imata na pričanje oseb v kazenskih postopkih. Pri tem smo izpostavili vrsto dejavnikov, ki jih pri priči s posttravmatsko stresno motnjo ne smemo prezreti. Priče s to motnjo so ranljive, zato zahtevajo posebno pozornost in previdnost. Vzrok, da se priča sooča s posttravmatsko stresno motnjo, so travmatični dogodki, ki jih je priča bodisi doţivela sama ali pa je prisostvovala takšnemu dogodku. Pomembno je, da informacije takšnih prič preiskovalci pridobijo z veliko mero previdnosti, saj je takšna priča ranljiva, ne smemo pa prezreti tudi dejstva, da so izjave takšnih prič morda nepopolne, zato takšna priča od preiskovalca zahteva ustrezno znanje na področju psihologije stresa. Diplomska naloga predstavlja tudi sodelovanje sodnega izvedenca psihološke stroke v primerih ocenjevanja veljavnosti pričanja oseb s posttravmatsko stresno motnjo.
Ključne besede: pričanje, priče, verodostojnost, stres, čustva, posttravmatska stresna motnja, diplomske naloge
Objavljeno: 22.11.2013; Ogledov: 953; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (569,15 KB)

15.
Razlike med spoloma v opisovanju storilcev kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tjaša Trnovšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Za ugotavljanje razlik med spoloma v opisovanju storilcev kaznivega dejanja je pomembno poznavanje in delovanje spomina ter zaznavanje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem se najprej posvetila spominu, njegovemu delovanju in spominskim napakam. Posebno poglavje sem posvetila tudi zaznavanju – dejavnikom, ki vplivajo na zaznavanje, času trajanja dogodka, dejavnikom obdelave podatkov in motnjam zaznave. V zadnjem poglavju teoretičnega dela pa pišem o vplivu spola na zaznavanje, natančneje o razlikah med spoloma ter o vplivu možganov. V empiričnem delu sem analizirala odgovore študentov Fakultete za varnostne vede, ki so jih zapisali v anketni vprašalnik po ogledu doma posnetega videa. Zanimalo me je, ali res pride do razlik med spoloma pri opisovanju specifičnih detajlov glede na spol ter ali si ženske res bolje zapomnijo barve oblačil in las storilcev ter predmetov, moški pa avtomobile in registrske številke. V raziskavi je sodelovalo 32 udeležencev, od tega je bilo 19 žensk in 13 moških. Na podlagi analize anketnih vprašalnikov sem ugotovila, da res prihaja do razlik med spoloma, in sicer glede na njihove interese. Ženske so si veliko bolje zapomnile barve oblačil storilcev in predmete, ki so jih imeli storilci pri sebi, moški pa avtomobile (znamke, modele). Tudi pri navajanju registrske številke so bili moški bolj uspešni, čeprav so bile tudi pri njih navedbe le delne. Vendar tudi del številke pomaga pri odkrivanju storilcev. Moški so bili uspešnejši tudi pri opisovanju odtujenih predmetov. Na podlagi podatkov, ki sem jih pridobila z analizo, lahko moje domneve deloma potrdim in deloma ovržem, saj je prihajalo tudi do razlik, tam kjer nisem pričakovala.
Ključne besede: pričanje, spomin, spominjanje, zaznavanje, ženske, moški, razlike med spoloma, diplomske naloge
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 1264; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (556,97 KB)

16.
Spominski priklic pri starostnikih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Lucija Cizej, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o staranju in vplivu le-tega na fizične ter psihične sposobnosti posameznika. Osredotoča se na starejšo populacijo ter njen spomin v povezavi s pričanjem. Poleg starosti so opisane še druge lastnosti ter dejavniki, ki se povezujejo s pričanjem očividca. V raziskavi smo na vzorcu tridesetih starostnikov med 65 in 91 letom primerjali rezultate prostega priklica in prepoznave. Ugotavljali smo tudi razliko med moškimi in ženskami ter mlajšimi in starejšimi starostniki. Sodelovalo je enajst moških in devetnajst žensk. Povprečna starost vseh sodelujočih v raziskavi je bila 76,9 let. Udeleženci so po ogledu videoposnetka ropa najprej izpolnili vprašalnik, ki se je nanašal na prosti priklic in zatem še vprašalnik, kjer so morali med pravilnimi in napačnimi odgovori prepoznati pravilnega. Rezultati raziskave so pokazali, da so mlajši starostniki priklicali več točnih podatkov kot starejši: o osrednjem dogodku, bolj natančni so bili pri opisu okolice in opisu fizičnih lastnosti oseb s posnetka. Pri primerjavi rezultatov prostega priklica in prepoznave smo ugotovili, da starostniki pogosteje prikličejo bolj točne podatke o dogajanju in osebah pri prepoznavi. Po primerjavi odgovorov, ki so jih podali udeleženci, so ugotovitve pokazale, so ženske in moški po uspešnosti izenačeni. Medtem, ko so ženske priklicale bolj natančen opis osrednjega dogodka in jih je več omenilo, ter opisalo torbico, so moški podali bolj točne odgovore v zvezi z opisom avtomobila, oseb, podrobnosti in predmetov iz okolice.
Ključne besede: pričanje, spomin, spominjanje, priklic, prepoznava, starejši ljudje, diplomske naloge
Objavljeno: 19.11.2013; Ogledov: 1017; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (992,26 KB)

17.
Vpliv pozornosti na spomin očividcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tamara Lacić, 2014, diplomsko delo

Opis: Sicer je dejavnikov, ki vplivajo na spomin veliko več, vendar je diplomsko delo predvsem osredotočeno na vpliv pozornosti. V teoretičnemu delu so opisane vrste spomina za lažje razumevanje, kako se informacije vkodirajo v spomin ter spominske napake za boljše razumevanje nezanesljivosti spomina. Opisani pa so tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na spomin. Tako zunanji, kot so čistost zaznav ter čas trajanja dogodka, kot tudi notranji, kot so razlike med spoloma, starost, čustva in stres ter sugestivnost. Poudarjena je pomembnost pravilnega izpraševanja prič in pa tudi napake, ki jih delajo preiskovalci. Pri empiričnem delu diplomskega dela je predstavljen predvsem vpliv pozornosti na spomin dijakov, starih med 16 in 18 let. Dijaki so si ogledali videoposnetek kaznivega dejanja, vloma v avtomobil in kraje torbice. Nato so dijaki odgovarjali na vprašalnik. Dijaki so bili razdeljeni v štiri skupine, v vsaki pa so bile okoliščine drugačne. Dve skupini sta vedeli, da morata biti pozorni in da bosta na koncu morali odgovarjati na vprašalnik, dve pa ne. Od teh je bila ena skupina zmotena s trkom na vrata. Rezultati kažejo, da je vpliv pozornosti na spomin zelo močen, saj so udeleženci tistih dveh skupin, ki so vedeli, da morajo biti pozorni, navedli več pravilnih podrobnosti, kot udeleženci tistih dveh skupin, ki niso vedeli, da morajo biti pozorni. Vpliv trka na vrata pa ni dovolj prepričljiv v tej raziskavi, predvsem zaradi premajhnega vzorca in drugih zunanjih vplivov, ki so bili nepredvideni in zelo težko nadzorovani. Tako so tudi vplivali na rezultate te raziskave in na spomin dijakov, s tem pa tudi na postavljene hipoteze.
Ključne besede: spomin, spominske zmote, pozornost, očividci, pričanje, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 906; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (934,64 KB)

18.
Natančnost pričanja starostnikov
Sanja Jereb, 2014, magistrsko delo

Opis: Obstajajo različni negativni stereotipi o starejših ljudeh, da si niso zmožni zapomniti česa novega, so pozabljivi, počasni, nebogljeni in nezanesljivi. Običajno imajo tudi določene zdravstvene težave, ki lahko pomembno vplivajo na točnost in natančnost pričanja. Zaradi morebitnega slabšega vida lahko starostniki napačno zaznajo barvo in obliko določenega predmeta oziroma okolja, prav tako se lahko zgodi, da kakšnega manjšega predmeta sploh ne opazijo. Posledica slabšega vida pa je lahko tudi napačna prepoznava osumljenca v prepoznavni vrsti ali po fotografijah. Znano je tudi, da starostniki zanesljiveje prepoznavajo starejše osumljence. Starejši ljudje pogosto postanejo naglušni ali z leti celo izgubijo sluh, kar lahko zelo vpliva na razumevanje in dojemanje nekega pogovora ali dogajanja, ki obkroža starejšo osebo. Tako slabši sluh kot vid lahko privedeta tudi do napačnega interpretiranja nekega dogodka. Številne študije raziskovalcev so pokazale, da starostniki hitreje pozabljajo informacije, so manj natančni, samozavestni in kompetentni, v treh študijah pa so bili starostniki ocenjeni tudi kot bolj pošteni, v primerjavi z mlajšimi odraslimi. Vsekakor pa to ne velja za vse starostnike, saj si lahko marsikatera starejša oseba zapomni dogodek enako podrobno kot mlajši odrasli. Namen magistrskega dela je ugotoviti, če so starostniki sposobni natančnega pričanja in če si nek dogodek zapomnijo enako podrobno kot mlajši odrasli. Opravila sem raziskavo, po kateri sem prišla do zaključka, da so si starostniki bolj zapomnili bistvo dogajanja, kot njegove robne podrobnosti. Anketirani mlajši odrasli pa so si bolj podrobno zapomnili tudi robne podrobnosti dogodka. Časovno zaporedje dogodkov pa je bilo pri obeh anketiranih skupinah enako pravilno.
Ključne besede: pričanje, verodostojnost, spomin, starostniki, magistrska dela
Objavljeno: 28.11.2014; Ogledov: 688; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (931,92 KB)

19.
Ugotavljanje verodostojnosti na podlagi mikroobraznih izrazov
Darja Gračnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Obraz je neskončna zakladnica podatkov o čustvih. Informacije na obrazu niso le znamenje o tem, kaj se dogaja v nas, ampak so v nekem smislu natančno tisto, kar imamo v mislih. Izurjeni strokovnjaki naj bi kljub kratkotrajnosti znali zaznati in prepoznati mikro obrazne izraze, kar pa je manj zanesljivo in težje brez videoposnetka. Ugotavljanje pričanja z opazovanjem besednih in nebesednih znakov zavajanja je pomembno predvsem takrat, ko dejanskega stanja ne moremo ugotoviti drugače, z drugimi dokazi ali pričami. Bistveno je, da so kriminalisti seznanjeni z vsemi znaki zavajanja, saj jih tako lahko hitreje prepoznajo. Namen diplomskega dela je bil definirati bistvene elemente za ugotavljanje verodostojnosti na podlagi usmerjanja pozornosti na besedne in nebesedne znake. Cilj je bil ugotoviti, kako bi lahko ta koncept vpeljali v prakso pri nas ter v kolikšni meri je (že) znan našim kriminalistom. Iz prebrane literature sem ugotovila, da so verbalni znaki manj znani in da podcenjujemo njihovo zanesljivost saj dajemo večjo pozornost neverbalnim znakom. V praksi je več ugotavljanja zavajanja s pomočjo nebesednih znakov kot s pomočjo besednih znakov. Raziskave tako potrjujejo, da ljudje, ki lažejo v običajnih okoliščinah precej več gestikulirajo, skušajo se govornim in glasovnim posebnostim zavestno izogibati, prav tako ljudje, ki lažejo med govorjenjem pogosteje obmolknejo in se večkrat zmotijo.
Ključne besede: pričanje, priče, verodostojnost, laganje, verbalni znaki, neverbalni znaki, diplomske naloge
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 575; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (528,75 KB)

20.
Povezava med Eysenckovimi osebnostnimi potezami in spominsko obnovo
Igor Areh, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo povezanosti med osebnostnimi potezami in količino ter točnostjo spominskega priklica, kar bi omogočilo oblikovanje modela za napovedovanje verodostojnosti pričanja očividcev kaznivih dejanj. Raziskovalne hipoteze temeljijo na dosedanjih raziskovalnih in teoretičnih pričakovanjih: visok nevroticizem, psihoticizem in visoka introvertnost so povezani z manjšo točnostjo in količino spominske obnove. V raziskavi je sodelovalo 280 študentov, starih od 18 do 21 let. Po uporabi osebnostnega vprašalnika EPQ-R so si udeleženci ogledali posnetek telesnega napada na žensko, ki se je končal z ropom. Po sedmih dnevih sem s čeklisto ugotavljal točnost in količino spominske obnove. Ugotovil sem, da psihoticizem ni povezan s točnostjo in količino spominske obnove. Ekstravertnost pri moških ne korelira z merjenimi značilnostmi spominske obnove, pri ženskah pa je pozitivno povezana le s količino spominske obnove. Visok nevroticizem je pri ženskah povezan z manj točno in količinsko siromašnejšo obnovo. Pri moških je visok nevroticizem povezan le z manjšo količino obnovljenih podatkov. Kaže, da lahko pri ekstravertnih ženskah pričakujemo večjo količino spontano navedenih informacij o dogodku, pri tem ni upravičeno pričakovati bolj točne spominske obnove. Dobljeni korelacijski koeficienti so nizki in sklepam, da uporabnega modela za napovedovanje verodostojnosti pričanja ni mogoče izoblikovati. Šibkost raziskave je manjša reprezentativnost vzorca, saj je povprečna vrednost osebnostne poteze ekstravertnost nižja od normativnih vrednosti. Ugotovitve raziskave so pomembne za učinkovitejše presojanje verodostojnosti pričanja očividcev, prispevajo pa tudi k razjasnitvi odnosov med osebnostnimi potezami in spominsko obnovo. Prednost raziskave je v višji ekološki veljavnosti, saj je izvedena na način, ki posnema dogajanje v resničnosti.
Ključne besede: osebnostne lastnosti, vprašalniki osebnosti, Eysenckov vprašalnik osebnosti (EPQ-R), Eysenck, spominska obnova, pričanje očividcev
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 676; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici