1. Napake v spominu in pričanje na sodišču : magistrsko deloSara Marija Loparič, 2024, magistrsko delo Opis: Napake spomina so zapleteni pojavi, ki se prepletajo s pravnimi, družbenimi in kulturnimi vidiki ter močno vplivajo na dojemanje resnice, pravice in kolektivnega spomina. V pravnem kontekstu je pričanje očividcev temeljni dokaz, vendar je dovzetno za različne oblike napak, vključno z napačno identifikacijo, kontaminacijo spomina in sugestibilnostjo. Zanašanje na pričanje očividcev v pravnih postopkih predstavlja velik izziv, saj lahko izkrivljanje spomina in pristranskost privedeta do krivičnih obsodb in sodnih zmot. Lažni spomini, ki jih pogosto oblikujejo tehnike zasliševanja, družbeni pritisk in predstavljanje zavajajočih informacij, lahko privedejo do napačnih priznanj, kar še dodatno otežuje iskanje pravice. Pravni sistemi se spopadajo z izzivom ocenjevanja zanesljivosti pričanja očividcev in preprečevanja, da bi napake v spominu spodkopale celovitost sodnih izidov. Kulturni in družbeni dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju spominskih procesov in vplivajo na dovzetnost za napake v spominu. Kulturna prepričanja, kolektivne pripovedi in družbene norme lahko vplivajo na kodiranje, shranjevanje in priklic spomina, zaradi česar se natančnost spomina v različnih kulturnih skupinah razlikuje. Prepletanje napak v spominu s pravnimi, socialnimi in kulturnimi vidiki predstavlja zapletene izzive in priložnosti za reševanje vprašanj, povezanih z natančnostjo in zanesljivostjo spomina. Razumevanje vloge spominskih napak v teh kontekstih je bistveno za spodbujanje pravičnosti, odgovornosti in zgodovinske resnice. Pravni, družbeni in kulturni sistemi se morajo spoprijeti z zapletenostjo točnosti spomina in hkrati podpirati načela pravičnosti, integritete in vključenosti. S prepoznavanjem vpliva kognitivnih, družbenih in kulturnih dejavnikov na spominske procese lahko zainteresirane strani razvijejo strategije za ublažitev spominskih napak, povečanje natančnosti spomina in spodbujanje večjega zaupanja v pravne, družbene in zgodovinske pripovedi. Končno je za obravnavo napak v spominu potreben multidisciplinarni pristop, ki združuje spoznanja psihologije, nevroznanosti, prava, sociologije in kulturnih študij. V zaključni nalogi smo se osredotočili na različne vrste napak v spominu in njihove posledice. Namen je preučiti vpliv čustev in stresa na natančnost spomina ter raziskati, kako se težave s spominom pojavljajo v teh situacijah, preučiti dejavnike, ki vplivajo na zanesljivost pričanja in sodnih procesov, povezanih s spomini, oceniti strategije za izboljšanje natančnosti spomina in preprečevanje napak.
Ključne besede: pričanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (2,01 MB) |
2. Interakcija med govorom in spominom ter ustvarjanje izkrivljenih spominov pri pričanju prič : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloHana Stela Hrovatin, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o vplivu sugestije na pričanje prič in ustvarjanje izkrivljenih spominov. Na podlagi napak pri pričanju so v preteklosti obsodili veliko oseb za neko kaznivo dejanje, ki ga niso storile. Da bi se temu izognili, je pomembno področje sugestije in ustvarjanja izkrivljenih spominov raziskovati, ga razumeti in to znanje uporabiti tudi v kazenskih in sodnih postopkih.
Spomin je predmet raziskav že zelo dolgo. Prvi, ki je začel preučevati proces pozabljanja, je bil nemški psiholog Hermann Ebbinghaus. Od takrat je o spominu znanega že veliko. V grobem je spomin razdeljen na senzorni spomin, kratkoročni spomin in dolgoročni spomin. Vsak od spominov ima drugačno funkcijo in obseg. Vsi so pomemben dejavnik pri ustvarjanju dolgoročnih spominov. Ti spomini pa niso popolna reprezentacija dogodkov, ki so jim bile osebe priča. Zgodi se namreč, da nekatere podrobnosti iz spomina izginejo in tako nastanejo spominske luknje. Te skušajo možgani zapolniti, pri čemer se lahko ustvarijo izkrivljeni spomini. Veliko vlogo pri ustvarjanju izkrivljenih spominov ima postavljanje sugestibilnih vprašanj, ki osebi namigujejo na določen odgovor. Zgodi se, da to informacijo oseba sprejme in dojema kot pravi spomin, zato o tem tudi poroča. To ne pomeni, da so te informacije zlagane, kot tudi ne, da so vse informacije, o katerih oseba poroča, netočne.
V diplomskem delu je obravnavano, kako oblika zastavljenega vprašanja, ki sugerira na določen odgovor, vpliva na pričanje. Po predvajanem posnetku avtomobilske nesreče so udeleženci odgovarjali na vrsto vprašanj. Rezultati so pokazali, da je na pričanje o hitrosti avtomobilov ob trku pomembno vplival uporabljeni glagol, ki je vnaprej nakazoval moč trka. Glagol treščiti, ki je nakazoval na močnejši trk, je izzval višje ocene hitrosti kot ostali glagoli. Ugotovljene pa niso bile razlike pri poročanju o odsotnosti razbitega stekla in barvah avtomobilov. Raziskava je bila namenjena tudi temu, v kolikšni meri so s problematiko sugestivnega postavljanja vprašanj seznanjeni slovenski policisti. Čeprav so ugotovitve dober napovednik tega, da so policisti s tem seznanjeni, pa je treba na tem področju narediti še nadaljnje raziskave.
Ključne besede: diplomske naloge, sugestivno postavljanje vprašanj, govor, pričanje, spomin, izkrivljen spomin
Objavljeno v DKUM: 17.06.2021; Ogledov: 650; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,00 MB) |
3. Verodostojnost pričanja žrtev spolnega napada : diplomsko delo univerzitetnega študijaKarin Štrtak, 2016, diplomsko delo Opis: Izbrana tema je v sklopu spolnih deliktov, kateri so poleg krvnih deliktov, najhujša oblika kaznivih dejanj. Kot tudi pri krvnih deliktih seže pojav spolnega napada ne le v fizično prizadetost, temveč tudi v psiho posameznika. Pri žrtvah so možne hude posledice, ki so lahko tudi dolgotrajne. Večina žrtev je ženskega spola, kar je dejstvo. Izvedenih je bilo veliko raziskav z žrtvami spolnih kaznivih dejanj. Žrtev je najprej v šoku in dezorientirana, sledi strah, občutki sramu in krivde. Znano je tudi, da se veliko število spolnih kaznivih dejanj sploh ne prijavi. Številnim žrtvam se ne zdi pomembna prijava kaznivega dejanja, nasploh jim predstavlja le nadaljnje breme. Med prijavami spolnih kaznivih dejanj se izkaže zelo majhen odstotek lažnih prijav. Do dejstva smo prišli preko izvedenega intervjuja z višjim kriminalističnim inšpektorjem. Tako smo prvo hipotezo, v kateri smo trdili nasprotno, lahko ovrgli. Verodostojnost žrtev spolnega napada je v večini primerov najbolj odvisna od psihofizičnega stanja žrtve. Trditev smo lahko preverili in sprejeli preko druge hipoteze. Spet nam je bil v pomoč izveden intervju. Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na verodostojnost izjave, kot na primer pozornost, nivo procesiranja ali spominske napake. Preverjanje verodostojnosti je privedlo do različnih tehnik in metod, vendar večina metod temelji le na osnovi ugotovitev raziskav, ki nimajo prave znanstvene veljave. Najbolj znana tehnika za preverjanje verodostojnosti izjav je Kriterijska vsebinska analiza. Ugotovili smo tudi, da se analiza uporablja le v nekaterih državah in da pri nas še nima dokazne veljave.
Ključne besede: kazniva dejanja, spolna kazniva dejanja, posilstvo, spolno nasilje, žrtve, pričanje, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 1877; Prenosov: 134
Celotno besedilo (797,53 KB) |
4. Ugotavljanje verodostojnosti na podlagi mikroobraznih izrazov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeveDarja Gračnar, 2016, diplomsko delo Opis: Obraz je neskončna zakladnica podatkov o čustvih. Informacije na obrazu niso le znamenje o tem, kaj se dogaja v nas, ampak so v nekem smislu natančno tisto, kar imamo v mislih. Izurjeni strokovnjaki naj bi kljub kratkotrajnosti znali zaznati in prepoznati mikro obrazne izraze, kar pa je manj zanesljivo in težje brez videoposnetka.
Ugotavljanje pričanja z opazovanjem besednih in nebesednih znakov zavajanja je pomembno predvsem takrat, ko dejanskega stanja ne moremo ugotoviti drugače, z drugimi dokazi ali pričami. Bistveno je, da so kriminalisti seznanjeni z vsemi znaki zavajanja, saj jih tako lahko hitreje prepoznajo.
Namen diplomskega dela je bil definirati bistvene elemente za ugotavljanje verodostojnosti na podlagi usmerjanja pozornosti na besedne in nebesedne znake. Cilj je bil ugotoviti, kako bi lahko ta koncept vpeljali v prakso pri nas ter v kolikšni meri je (že) znan našim kriminalistom.
Iz prebrane literature sem ugotovila, da so verbalni znaki manj znani in da podcenjujemo njihovo zanesljivost saj dajemo večjo pozornost neverbalnim znakom. V praksi je več ugotavljanja zavajanja s pomočjo nebesednih znakov kot s pomočjo besednih znakov.
Raziskave tako potrjujejo, da ljudje, ki lažejo v običajnih okoliščinah precej več gestikulirajo, skušajo se govornim in glasovnim posebnostim zavestno izogibati, prav tako ljudje, ki lažejo med govorjenjem pogosteje obmolknejo in se večkrat zmotijo.
Ključne besede: pričanje, priče, verodostojnost, laganje, verbalni znaki, neverbalni znaki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1466; Prenosov: 107
Celotno besedilo (528,75 KB) |
5. Problematika prepoznavanja obrazov s pomočjo fotorobota : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTomaž Vačun, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga govori o problemih, ki nastajajo pri prepoznavi obrazov s pomočjo fotorobota. Raziskali smo tudi druge teme, ki so v neposredni povezavi s fotorobotom.
Najprej smo predelali prepoznavanje: kaj sploh je prepoznavanje, kako poteka, kateri so dejavniki, ki vplivajo na prepoznavanje. V tem sklopu smo opisali še zaznavanje, saj je zelo pomemben del prepoznavanja. Dotaknili smo se napak, ki se pojavijo pri prepoznavanju, in vloge spomina in vida pri prepoznavanju. Opisan je primer, pri katerem je zaradi različnih dejavnikov prišlo do napačne prepoznave in s tem do obsodbe nedolžne osebe. Raziskali smo različne načine prepoznavanja, kot sta na primer prepoznavna vrsta in prepoznava oseb s pomočjo fotografij.
Glavna tema je fotorobot. Najprej smo opisali zgodovino fotorobota: kje je nastal in kdo ga je izumil. Raziskali smo različne računalniške programe za izdelavo fotorobotov, ki so danes v uporabi po vsem svetu. Opisali tudi študijo uporabe fotorobota v ZDA: kje vse je v uporabi, kako ga uporabljajo, kako izobražujejo strokovnjake za izdelavo fotorobotov. Ugotavljali smo tudi, kako lahko izboljšamo izdelavo fotorobotov in kako je fotorobot utemeljen v slovenski zakonodaji.
Na začetku smo zastavili tri hipoteze, ki smo jih do zaključka diplomske naloge potrdili ali zavrnili. Hipotezi, da mora biti izdelovalec fotorobota umetnik in da je prepoznava s pomočjo fotorobota 100-odstotno učinkovita, smo zavrgli. Hipotezo, da mora biti fotorobot narejen v roku 24 ur oziroma čim hitreje, kot je lahko, pa smo potrdili.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, osumljenci, prepoznave, fotoroboti, pričanje, zanesljivost, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.01.2016; Ogledov: 1808; Prenosov: 217
Celotno besedilo (457,04 KB) |
6. Sodni izvedenec psihološke strokeTinkara Pavšič Mrevlje, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: Besedilo daje pregled različnih vsebin, s katerimi se srečujejo sodni izvedenci psihološke stroke. Za mnenje ga lahko zaprosijo v civilnopravnih in upravnih postopkih ter v zadevah s podobnimi vsebinami. V članku je poudarek na kazenskopravnih zadevah, kot so zmožnost obtoženčevega sodelovanja v sodnem postopku, prištevnost in kazenska odgovornost ter ocena tveganja za ponovitev kaznivega dejanja. Predstavljeno je tudi sodelovanje psihologa izvedenca v primerih ocenjevanja veljavnosti pričanja, ki pri nas še ni uveljavljeno v praksi.
Ključne besede: izvedenstvo psihološke stroke, sodna psihologija, prištevnost, pričanje
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2209; Prenosov: 142
 Povezava na celotno besedilo |
7. Povezava med Eysenckovimi osebnostnimi potezami in spominsko obnovoIgor Areh, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo povezanosti med osebnostnimi potezami in količino ter točnostjo spominskega priklica, kar bi omogočilo oblikovanje modela za napovedovanje verodostojnosti pričanja očividcev kaznivih dejanj. Raziskovalne hipoteze temeljijo na dosedanjih raziskovalnih in teoretičnih pričakovanjih: visok nevroticizem, psihoticizem in visoka introvertnost so povezani z manjšo točnostjo in količino spominske obnove. V raziskavi je sodelovalo 280 študentov, starih od 18 do 21 let. Po uporabi osebnostnega vprašalnika EPQ-R so si udeleženci ogledali posnetek telesnega napada na žensko, ki se je končal z ropom. Po sedmih dnevih sem s čeklisto ugotavljal točnost in količino spominske obnove. Ugotovil sem, da psihoticizem ni povezan s točnostjo in količino spominske obnove. Ekstravertnost pri moških ne korelira z merjenimi značilnostmi spominske obnove, pri ženskah pa je pozitivno povezana le s količino spominske obnove. Visok nevroticizem je pri ženskah povezan z manj točno in količinsko siromašnejšo obnovo. Pri moških je visok nevroticizem povezan le z manjšo količino obnovljenih podatkov. Kaže, da lahko pri ekstravertnih ženskah pričakujemo večjo količino spontano navedenih informacij o dogodku, pri tem ni upravičeno pričakovati bolj točne spominske obnove. Dobljeni korelacijski koeficienti so nizki in sklepam, da uporabnega modela za napovedovanje verodostojnosti pričanja ni mogoče izoblikovati. Šibkost raziskave je manjša reprezentativnost vzorca, saj je povprečna vrednost osebnostne poteze ekstravertnost nižja od normativnih vrednosti. Ugotovitve raziskave so pomembne za učinkovitejše presojanje verodostojnosti pričanja očividcev, prispevajo pa tudi k razjasnitvi odnosov med osebnostnimi potezami in spominsko obnovo. Prednost raziskave je v višji ekološki veljavnosti, saj je izvedena na način, ki posnema dogajanje v resničnosti.
Ključne besede: osebnostne lastnosti, vprašalniki osebnosti, Eysenckov vprašalnik osebnosti (EPQ-R), Eysenck, spominska obnova, pričanje očividcev
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1483; Prenosov: 70
Povezava na celotno besedilo |
8. Natančnost pričanja starostnikov : magistrsko deloSanja Jereb, 2014, magistrsko delo Opis: Obstajajo različni negativni stereotipi o starejših ljudeh, da si niso zmožni zapomniti česa novega, so pozabljivi, počasni, nebogljeni in nezanesljivi. Običajno imajo tudi določene zdravstvene težave, ki lahko pomembno vplivajo na točnost in natančnost pričanja. Zaradi morebitnega slabšega vida lahko starostniki napačno zaznajo barvo in obliko določenega predmeta oziroma okolja, prav tako se lahko zgodi, da kakšnega manjšega predmeta sploh ne opazijo. Posledica slabšega vida pa je lahko tudi napačna prepoznava osumljenca v prepoznavni vrsti ali po fotografijah. Znano je tudi, da starostniki zanesljiveje prepoznavajo starejše osumljence.
Starejši ljudje pogosto postanejo naglušni ali z leti celo izgubijo sluh, kar lahko zelo vpliva na razumevanje in dojemanje nekega pogovora ali dogajanja, ki obkroža starejšo osebo. Tako slabši sluh kot vid lahko privedeta tudi do napačnega interpretiranja nekega dogodka.
Številne študije raziskovalcev so pokazale, da starostniki hitreje pozabljajo informacije, so manj natančni, samozavestni in kompetentni, v treh študijah pa so bili starostniki ocenjeni tudi kot bolj pošteni, v primerjavi z mlajšimi odraslimi.
Vsekakor pa to ne velja za vse starostnike, saj si lahko marsikatera starejša oseba zapomni dogodek enako podrobno kot mlajši odrasli.
Namen magistrskega dela je ugotoviti, če so starostniki sposobni natančnega pričanja in če si nek dogodek zapomnijo enako podrobno kot mlajši odrasli. Opravila sem raziskavo, po kateri sem prišla do zaključka, da so si starostniki bolj zapomnili bistvo dogajanja, kot njegove robne podrobnosti. Anketirani mlajši odrasli pa so si bolj podrobno zapomnili tudi robne podrobnosti dogodka. Časovno zaporedje dogodkov pa je bilo pri obeh anketiranih skupinah enako pravilno.
Ključne besede: pričanje, verodostojnost, spomin, starostniki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.11.2014; Ogledov: 1399; Prenosov: 260
Celotno besedilo (931,92 KB) |
9. Vpliv pozornosti na spomin očividcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTamara Lacić, 2014, diplomsko delo Opis: Sicer je dejavnikov, ki vplivajo na spomin veliko več, vendar je diplomsko delo predvsem osredotočeno na vpliv pozornosti. V teoretičnemu delu so opisane vrste spomina za lažje razumevanje, kako se informacije vkodirajo v spomin ter spominske napake za boljše razumevanje nezanesljivosti spomina. Opisani pa so tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na spomin. Tako zunanji, kot so čistost zaznav ter čas trajanja dogodka, kot tudi notranji, kot so razlike med spoloma, starost, čustva in stres ter sugestivnost. Poudarjena je pomembnost pravilnega izpraševanja prič in pa tudi napake, ki jih delajo preiskovalci.
Pri empiričnem delu diplomskega dela je predstavljen predvsem vpliv pozornosti na spomin dijakov, starih med 16 in 18 let. Dijaki so si ogledali videoposnetek kaznivega dejanja, vloma v avtomobil in kraje torbice. Nato so dijaki odgovarjali na vprašalnik. Dijaki so bili razdeljeni v štiri skupine, v vsaki pa so bile okoliščine drugačne. Dve skupini sta vedeli, da morata biti pozorni in da bosta na koncu morali odgovarjati na vprašalnik, dve pa ne. Od teh je bila ena skupina zmotena s trkom na vrata.
Rezultati kažejo, da je vpliv pozornosti na spomin zelo močen, saj so udeleženci tistih dveh skupin, ki so vedeli, da morajo biti pozorni, navedli več pravilnih podrobnosti, kot udeleženci tistih dveh skupin, ki niso vedeli, da morajo biti pozorni. Vpliv trka na vrata pa ni dovolj prepričljiv v tej raziskavi, predvsem zaradi premajhnega vzorca in drugih zunanjih vplivov, ki so bili nepredvideni in zelo težko nadzorovani. Tako so tudi vplivali na rezultate te raziskave in na spomin dijakov, s tem pa tudi na postavljene hipoteze.
Ključne besede: spomin, spominske zmote, pozornost, očividci, pričanje, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.11.2014; Ogledov: 1857; Prenosov: 167
Celotno besedilo (934,64 KB) |
10. Pričanje oseb s potravmatsko stresno motnjo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMarjana Kukovič, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje posttravmatsko stresno motnjo v povezavi s pričanjem. Najprej smo predstavili ugotovitve s področja verodostojnosti pričanja in dejavnike, ki vplivajo na verodostojnost pričanja. Ugotovili smo, da na verodostojnost pričanja vplivajo številni dejavniki, na katere morajo biti preiskovalci in sodniki pozorni, če ţelijo dobijo verodostojne informacije, ki jim kasneje pomagajo pri razrešitvi kaznivega dejanja. V diplomski nalogi smo opisali splošne značilnosti stresa in posttravmatskega stresa ter kakšne posledice imata na pričanje oseb v kazenskih postopkih. Pri tem smo izpostavili vrsto dejavnikov, ki jih pri priči s posttravmatsko stresno motnjo ne smemo prezreti. Priče s to motnjo so ranljive, zato zahtevajo posebno pozornost in previdnost. Vzrok, da se priča sooča s posttravmatsko stresno motnjo, so travmatični dogodki, ki jih je priča bodisi doţivela sama ali pa je prisostvovala takšnemu dogodku. Pomembno je, da informacije takšnih prič preiskovalci pridobijo z veliko mero previdnosti, saj je takšna priča ranljiva, ne smemo pa prezreti tudi dejstva, da so izjave takšnih prič morda nepopolne, zato takšna priča od preiskovalca zahteva ustrezno znanje na področju psihologije stresa. Diplomska naloga predstavlja tudi sodelovanje sodnega izvedenca psihološke stroke v primerih ocenjevanja veljavnosti pričanja oseb s posttravmatsko stresno motnjo.
Ključne besede: pričanje, priče, verodostojnost, stres, čustva, posttravmatska stresna motnja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2013; Ogledov: 2018; Prenosov: 259
Celotno besedilo (569,15 KB) |
