1. Inflacijska pričakovanja v Združenih državah AmerikeMikhail Petrov, 2024, diplomsko delo Opis: Pričakovanja v gospodarstvu imajo moč vpliva na prihodnje stanje ekonomije. Inflacijska pričakovanja so še zlasti pomembna, saj se nanašajo na temeljno problematiko v ekonomiji, ki je inflacija. Diplomsko delo predstavlja vpliv inflacijskih pričakovanj na potrošniško vedenje, investicijske odločitve ter na oblikovanje in izvajanje denarne politike zveznih rezervnih bank v ZDA. Poseben poudarek je namenjen vplivu pandemije covid-19 na spremembe v kratkoročnih in dolgoročnih inflacijskih pričakovanjih.
Na osnovi podatkov med leti 2013 in 2024 smo analizirali nihanja ravni pričakovanj pred, med in po pandemiji, pri čemer smo upoštevali demografske spremenljivke, kot so starost, dohodek in izobrazba. Predstavili smo razmerje med dejansko inflacijo in inflacijskimi pričakovanji ter analizirali posledice gospodarskega šoka v tekočem obdobju. Za učinkovito delovanje in višanje odpornosti gospodarstva, morajo oblikovalci gospodarskih politik ne le ohranjati stabilno inflacijsko stopnjo, ampak vzdrževati optimistična pričakovanja med potrošniki. Ključne besede: inflacija, merjenje pričakovanj, pandemija covida-19, pričakovanje, Združene države Amerike Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 49 Celotno besedilo (932,33 KB) |
2. Zaposlitvena pričakovanja v Združenih državah AmerikeŠpela Božićev, 2024, diplomsko delo Opis: Pričakovanja v ekonomiji se nanašajo na napovedi ali poglede, ki jih imajo odločevalci glede prihodnjih cen, prodaje, dohodkov, davkov ali drugih ključnih spremenljivk. Pomembnost pričakovanj izhaja iz njihovega pogosto velikega vpliva na trenutne odločitve podjetij in gospodinjstev, kar posledično vpliva na trenutne cene in splošno raven gospodarske aktivnosti. Zaposlitvena pričakovanja vključujejo napovedi o razpoložljivosti delovnih mest, rasti plač, stopnji brezposelnosti in drugih ključnih dejavnikih, povezanih z zaposlovanjem. Za merjenje zaposlitvenih pričakovanj se uporabljajo anketni podatki, gospodarski kazalniki in sestavljeni indeksi. V diplomskem delu smo se osredotočili na anketne podatke s spletne strani Zvezne rezervne banke v New Yorku. Za lažje razumevanje zaposlitvenih pričakovanj v ZDA smo najprej obravnavali zaposlovanje v ZDA, analizirali stopnjo zaposlenosti in brezposelnosti ter obravnavali vzroke in posledice močnega nihanja stopnje zaposlenosti od leta 2020 naprej.
Dejavniki, ki so imeli največji vpliv na zaposlitvena pričakovanja v ZDA po letu 2020, so bili pandemija covida-19, recesija, tehnološki razvoj in politična trenja, ki so s seboj prinesla ogromno negotovosti. Začelo se je množično ustavljanje delovanja podjetij, prilagajanje na ekstremne razmere, zastoji v dobavnih verigah, ki so povzročili visoko stopnjo kratkoročnega psihološkega stresa med potrošniki, ki so iskali zaposlitev. Učinki pandemije covida-19 na zaposlovanje in posledično na zaposlitvena pričakovanja niso bili zaznani enako med demografskimi skupinami. Gospodarske posledice pandemije so močno prizadele starejše ameriške potrošnike, saj so mnoge predčasno odpustili ali pa so sami zapustili službo in se predčasno upokojili. Stopnja odpovedi se je leta 2020 zaradi negotovosti upočasnila, saj so delavci v večjem številu vztrajali pri svojih delovnih mestih. Ta premor je bil kratkotrajen. Leta 2021, ko so bili poslani čeki za spodbude in se je negotovost nekoliko zmanjšala, je delo zapustilo rekordno število delavcev, kar je povzročilo tako imenovano veliko odpoved. Stopnja negotovosti zaposlitve, ki še naprej vpliva na porabo gospodinjstev, je pomembna za določitev efektivnosti gospodarskega okrevanja po koncu pandemije. Ključne besede: pandemija covida-19, pričakovanje, zaposlovanje, Združene države Amerike Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 44 Celotno besedilo (1,60 MB) |
3. Povezanost dispozicijskega optimizma in pozitivnih pričakovanj glede zdravljenja z okrevanjem pri srčno žilnih obolenjihNina Mikl, 2021, magistrsko delo Opis: Bolezni srca in ožilja so v razvitem delu sveta in v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolelosti in umrljivosti odraslih. Kljub temu da trend pojavnosti srčno žilnih bolezni v Sloveniji v zadnjih desetletjih pada, ostajajo bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. V zadnjih desetletjih naraščajo dela, ki ugotavljajo povezavo med pozitivnimi psihosocialnimi dejavniki in zdravjem ter daljšo življenjsko dobo, vključno z nižjimi faktorji tveganj srčno-žilnih bolezni in manjšo pojavnostjo bolezni. S tem namenom smo se odločili raziskati, kakšna povezava obstaja med optimizmom in/ali pozitivnimi pričakovanji glede zdravljenja in okrevanjem pri srčno-žilnih bolnikih v slovenski populaciji. V raziskavi je sodelovalo 90 udeležencev. Pri zbiranju podatkov smo uporabili vprašalnika LOT-R in MHLC-C ter rezultate obremenitvenega testa. Ugotovili smo, da je dispozicijski optimizem pozitivno povezan z okrevanjem v rehabilitaciji. Potrdili smo moderacijski učinek zavedanja tveganj na odnos med optimizmom in okrevanjem. Izkazalo se je, da je obvladovanje dejavnikov tveganj, kot so izboljšanje uravnotežene prehrane, povišanje fizične aktivnosti in obvladovanje kajenja, mediator odnosa med dispozicijskim optimizmom in okrevanjem tako, da je v pogoju višje stopnje obvladovanja dejavnikov tveganj povezava med njima višja. Notranji lokus kontrole moderira odnos med optimizmom in obvladovanjem kajenja ter izboljšanjem zdrave prehrane, tako da je v pogoju visoke stopnje notranjega lokusa kontrole povezava med njima višja. Prav tako zavedanje resnosti tveganj moderira odnos med optimizmom in obvladovanjem dejavnikov tveganj. Povezanosti med pozitivnimi pričakovanji in stopnjo okrevanja nismo ugotovili. Ključne besede: dispozicijski optimizem, pozitivno pričakovanje, zavedanje resnosti dejavnikov tveganj, notranji lokus, okrevanje pri srčno-žilnih boleznih Objavljeno v DKUM: 12.04.2021; Ogledov: 1050; Prenosov: 119 Celotno besedilo (1,56 MB) |
4. PRIČAKOVANJA IN ZADOVOLJSTVO DIJAKOV Z MEDKULTURNO IZMENJAVOSavina Premzel, 2014, magistrsko delo Opis: Odločitev za medkulturno izmenjavo v najstniških letih, v času, ko so dijaki v letih, ko imajo pričakovanja, poglede in ideje o svetu povsem potencirane, je ena izmed najtežjih odločitev. Peščica tistih, ki se odloči za to pot, že pri teh mladih letih na lastno željo je zagotovo zbirek ljudi s podobnimi pričakovanji, željami in nazori.
V vsaki generaciji dijakov se srečujemo s povsem izoblikovanimi mladimi odraslimi, ki nas vsako leto znova presenetijo s svojo pripravljenostjo in informiranostjo o programu, poteku prijave in procesu, ki ga priprava na izmenjavo zahteva. Izbira o medkulturni izmenjavi zahteva tehtne razloge, saj je proces ki ga odločitev za izmenjavo terja dolgotrajen, kompleksen in na koncu seveda nagrajujoč.
Magistrsko delo smo razdelili na dve večja dela. V prvem delu smo s pomočjo teoretikov preučili in zapisali teorijo o pričakovanju in zadovoljstvu odjemalcev. Saj se nam je ta zdela za nadaljevanje dela najprimernejša, glede na naslov pričakovanja in zadovoljstvo z medkulturno izmenjavo dijakov. S pomočjo knjig, priročnikov in interneta smo opredelili in zapisali glavne teme teorije, ki so bile zanimive za nadaljevanje empiričnega dela.
V raziskovalnem delu smo najprej predstavili organizacijo, ki smo jo izbrali za osrednjo temo, Izobraževalno društvo Interkultura Slovenija, katere glavna dejavnost je medkulturna izmenjava dijakov. Opisali smo proces prijave na izmenjavo, se dotaknili nastanka društva ter velik del posvetili razlagi interkulturnosti, procesu interkulturnega učenja, tehnikam in metodam učenja, pogledali kako je z interkulturnostjo v Sloveniji in kakšna je predvidena prihodnost in razvoj. Posvetili smo se tudi prostovoljstvu, ki je razlog za obstoj AFS. V drugem delu empiričnega dela smo predstavili raziskovalne metode dela, predstavili rezultate ankete o pričakovanjih in zadovoljstvu z medkulturno izmenjavo , v kateri so sodelovali nekdanji udeleženci izmenjave. Rezultati, ki smo jih pridobili bodo služili kot dodaten uporaben pripomoček pri nadaljnjem delu organizacije. Ključne besede: pričakovanje, zadovoljstvo medkulturna izmenjava dijakov, interkultura, interkulturnost Objavljeno v DKUM: 12.11.2014; Ogledov: 1429; Prenosov: 202 Celotno besedilo (1,70 MB) |
5. PREDVIDLJIVE CESTEJure Prestor, 2014, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika koncepta predvidljivih SER-ces (ang. "Self Explaning Roads" (SER), v nadaljevanju SER-cest) ki skupaj s konceptom odpuščajočih cest tvorita osnovo za prometno varno načrtovanje cest. Oba koncepta sta zajeta tudi v nizozemski trajnostni prometni varnosti. SER-ceste človeka in njegovo percepcijo postavlja v ospredje pri oblikovanju cestnega okolja. Pravilno oblikovano cestno okolje v povezavi s percepcijo udeležencev v prometu tvori cestni ambient. Osnovni predpostavki koncepta SER-cest sta percepcija in kategorizacija. V magistrskem delu je opisan razvoj in primerjava koncepta SER-cest v Evropi ter izpostavljena problematika več prometno funkcionalnih "sivih cest". Opisani so tudi nekateri ukrepi, ki v standardizirani in kategorizirani obliki predstavljajo osnovo za izvajanje ukrepov SER za upravljanje z varno hitrostjo. Na podlagi analize kategorizacije cestnega omrežja na Nizozemskem, Danskem in v Nemčiji, analize osnovnih pogojev vzpostavitve cestnega omrežja SER ter analize obstoječe kategorizacije cestnega omrežja v Sloveniji je podan predlog optimalne SER-kategorizacije cestnega omrežja v Sloveniji. Ključne besede: prometna varnost, trajnostna prometna varnost, kategorizacija cestnega omrežja, percepcija, pričakovanje, predvidljive SER-ceste, predvidljivi SER-ukrepi, odpuščajoče ceste, sive ceste, prometno varno načrtovanje Objavljeno v DKUM: 16.06.2014; Ogledov: 3006; Prenosov: 500 Celotno besedilo (3,02 MB) |
6. Prvine realizma v delih Charlesa DickensaMaja Dimec, 2011, diplomsko delo Opis: Charles Dickens je romanopisec 19. stoletja, ki je v svojih romanih prikazoval predvsem življenje malega človeka v času viktorijanske Anglije. V izbranih romanih Oliver Twist, Nicholas Nickleby, Mala Dorritova, David Copperfield in Veliko pričakovanje sem iskala značilnosti viktorijanske Anglije ter skušala ugotoviti, na kakšen način jih je avtor prikazal in kako verodostojno ter v skladu z zgodovinskimi dejstvi ter zakonitostmi realističnega pisanja je to storil.
V vsakem izmed romanov sem analizirala fabulo, like, pripovedovalca, teme in motive. Ugotovila sem, da se v romanih prepletajo različne teme, ki prikazujejo življenje v viktorijanski Angliji z različnih zornih kotov. O kaznjencih in razmerah v jetnišnicah največ izvemo v romanih Oliver Twist in Mala Dorritova, s težavami kaznjencev pa se srečamo tudi v romanu Veliko pričakovanje, v Nicholasu Nicklebyju pa je v ospredju predvsem kritika šolstva.
V vseh analiziranih romanih je, v večji ali manjši meri, predstavljeno življenje, ki so ga živele sirote, in težave, s katerimi so se spopadale. Poleg omenjenega v romanih pridobimo obširno predstavo o življenju žensk, otroškem delu, Londonu in posledicah, ki jih je nanj imela industrijska revolucija.
Charles Dickens je osnovo za veliko likov našel v dejansko živečih ljudeh, ogromno gradiva pa je avtobiografskega, izpostavljen je predvsem David Copperfield. Večina romanov se dogaja v Londonu, na krajih, ki so tudi v resnici obstajali. Ključne besede: Charles Dickens, realizem, viktorijanska Anglija, Oliver Twist, Nicholas Nickleby, Mala Dorritova, David Copperfield, Veliko pričakovanje. Objavljeno v DKUM: 05.01.2012; Ogledov: 2729; Prenosov: 323 Celotno besedilo (769,74 KB) |