Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila
Katja Gajzler, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila. Obrestno tveganje in tveganje dolgoživosti namreč predstavljata veliko nevarnost za solventnost zavarovalnic. V času nizkih obrestnih mer in podaljševanja življenjske dobe je za zavarovalnice pomembno, da upoštevajo vse dejavnike pri oblikovanju zavarovalniških premij in rezerv. Prav tako je za zavarovanca pomembno, kdaj se odločiti za nakup rentnega zavarovanja. Naloga je zasnovana tako, da so v prvem poglavju opisani osnovni pojmi verjetnosti in statistike ter aktuarske definicije in oznake. To nam je v pomoč pri nadaljnjem razumevanju naloge. Drugo poglavje je namenjeno teoriji obrestnih mer in njihovem gibanju skozi čas. V tretjem poglavju obravnavamo tveganje dolgoživosti. Z uporabo Lee-Carterjevega modela napovemo prihodnje stopnje smrtnosti na podlagi preteklih podatkov za slovensko prebivalstvo. Na podlagi dobljenih parametrov grafično analiziramo trend smrtnosti in napovemo pričakovano življenjsko dobo za naslednjih 107 let. Dobljene rezultate uporabimo v zadnjem poglavju, kjer na različnih scenarijih pokažemo vpliv na rentna izplačila, glede na različne obrestne mere in zmanjševanja oziroma povečanja smrtnosti. Teoretično ozadje rent je opisano v četrtem poglavju.
Ključne besede: obrestne mere, smrtnost, rentno zavarovanje, Lee-Carterjev model, starostno specifične stopnje umrljivosti, dolgoživost, pričakovana življenjska doba
Objavljeno v DKUM: 27.03.2018; Ogledov: 1415; Prenosov: 241
Celotno besedilo (967,35 KB)

UPORABA GOSPODARSKEGA KAZALNIKA BDP IN PREDSTAVITEV IZBRANIH SINTEZNIH KAZALNIKOV
Irena Ratković, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s proučevanjem BDP in alternativnih kazalnikov BDP. BDP je najpogostejši kazalnik pri prikazovanju uspešnosti določene države, vendar pa se vedno več govori o njegovih pomanjkljivosti, saj ne upošteva nekaterih dejavnikov, ki ključno vplivajo na naše življenje in naše zadovoljstvo z življenjem. Že nekaj časa mednarodne institucije iščejo alternativo BDP in prav mednarodne pobude so spodbudile vedno več govora v javnosti o možnosti zamenjave ali dopolnitve BDP. Obstajajo številni sintezni kazalniki, ki skušajo na različne načine nadomestiti oziroma dopolniti BDP, vendar pa še ni jasnega konsenza, katero je pravo merilo napredka. Za trajnejšo gospodarsko rast in ohranjanje kakovosti življenja in okolja so nujne korenitejše prilagoditve. Sintezni kazalnik HPI (indeks srečnega planeta) predstavlja inovativno merilo, ki povezuje ekološko učinkovitost z blaginjo ljudi. Temelji na dveh objektivnih indikatorjih in enem subjektivnem. OECD je predstavil indeks boljšega življenja (Better life index - BLI), ki je oblikovan na osnovi 11 ključnih dimenzij blaginje. Dejstvo je, da je težko narediti merilo, ki opisuje naše družbeno in čustveno življenja. Oba sintezna kazalnika imata prednosti in slabosti, vendar pa je pomen obeh indeksov, da mednarodne institucije počasi priznajo, da BDP sicer kaže marsikaj, a je za natančnejše določanje življenja prešibak.
Ključne besede: BDP, alternativni kazalniki, Onkraj BDP, Stiglitz-Sen-Fitoussi poročilo, inflacija, trgovinska odprtost, tuje direktne investicije, zadovoljstvo z življenjem, okoljski odtis, pričakovana življenjska doba, analiza regresije and metoda enter.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1547; Prenosov: 221
Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.

Na vrh