| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV PREZIMNIH DOSEVKOV NA RAST IN PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)
Marko Zupanič, 2009, magistrsko delo

Opis: Lončni poskus je bil izveden leta 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor, TC za travništvo in pridelovanje krme v Hočah, in je potekal od 15.8. 2006 do 5.10. 2007. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi (v naključnih blokih v štirih ponovitvah). Glavne ploskve je predstavljala simulacija časa zaoravanja prezimnih dosevkov, podploskve pa so predstavljale prezimne dosevke. Preučevan je bil vpliv dveh časov zaoravanja (13.4. 2007 in 25.4. 2007) in štirih prezimnih dosevkov
Ključne besede: čas zaoravanja, indeks listne površine, koruza, lončni poskus, prezimni dosevki (inkarnatka, italijanska mnogocvetna ljuljka, ozimna ogrščica, podzemna detelja), pridelek, višina rastlin, žetveni indeks
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 4107; Prenosov: 496
.pdf Celotno besedilo (6,47 MB)

2.
PRIMERJAVA UPORABNOSTI NEKATERIH RASTLIN ZA PREZIMNO OZELENITEV TAL
Vlado Časar, 2010, diplomsko delo

Opis: Poljski poskus je bil izveden na UKC — Pohorski dvor in KPD — Rogoza. Potekal je od avgusta 2004 do aprila 2005. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi v štirih ponovitvah. Glavne parcelice so predstavljale prezimne dosevke, podparcelice pa čas setve le-teh. Proučevan je bil vpliv časa setve (sredini avgusta, sredina septembra in sredina oktobra) na rast in razvoj, količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika v rastlinah ter mineralnega dušika v tleh petih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja in ozimna grašica). Čas setve je statistično značilno vplival na vse proučevane parametre. Zgodnji rok setve (sredina avgusta) se je izkazal, kot najboljši in je torej ključnega pomena za dober in kakovosten pridelek, kakor tudi zadovoljivo količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika, ki bo ob zaoravanju na voljo naknadno sejani poljščini. Zelo pozen rok setve (sredina oktobra) pa ni več primeren za setev prezimnih dosevkov iz družine metuljnic. Med proučevanimi prezimnimi dosevki so se kot najuporabnejše izkazale ozimna grašica, podzemna detelja in inkarnatka.
Ključne besede: akumulacija dušika, čas setve, mineralni dušik v tleh, ozelenitev tal, prezimni dosevki (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja, ozimna grašica), pridelek, simbiotska vezava dušika
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3283; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Vpliv prezimnih dosevkov na vsebnost mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v rastlinah in vpliv dosevkov na koruzo (Zea mays L.)
Brigita Bračko, 2011, magistrsko delo

Opis: Z namenom optimaliziranja gospodarjenja z dušikom s prezimnimi dosevki v njivskem kolobarju, smo v letih 2005 do 2007 izvedli tri eksaktne poljske mikroposkuse. V njih smo ugotavljali vpliv prezimnih dosevkov na vsebnost mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v rastlinah in vpliv dosevkov na koruzo (Zea mays L.), kot naslednjo poljščino v njivskem kolobarju. Posamezni poskusi so bili zasnovani po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja (prezimni dosevki): kontrola (brez dosevka); mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum L.); ozimna ogrščica (Brassica napus L.); podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) in inkarnatka (Trifolium incarnatum L.). Dosevki so bili sejani konec avgusta in zaorani konec aprila naslednjega leta. Zaoranju dosevkov je sledila setev koruze, ki je bila spravljena konec septembra. V poskusih sta mnogocvetna ljuljka in ozimna ogrščica veliko bolj zmanjšali količino mineralnega dušika v tleh kot inkarnatka in podzemna detelja v jeseni pred prezimitvijo in spomladi po prezimitvi. V nasprotju pa sta slednji akumulirali signifikantno večjo količino dušika v organski snovi ter imeli ožje C:N razmerje kot ozimna ogrščica in mnogocvetna ljuljka. V primerjavi s kontrolo, mnogocvetno ljuljko in ozimno ogrščico, so metuljnice povečale pridelek zrnja koruze, pridelek sušine celotne rastline koruze, vsebnost skupnega dušika v zrnju in v celotni rastlini koruze, medtem ko je bil vpliv mnogocvetne ljuljke v enem izmed poskusov glede na kontrolo celo izrazito negativen.
Ključne besede: koruza, mineralni dušik v tleh, prezimni dosevki, pridelek, skupen dušik
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 2270; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (8,28 MB)

4.
GOSPODARJENJE Z DUŠIKOM S PREZIMNIMA DOSEVKOMA INKARNATKO (Trifolium incarnatum L.) IN MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.) V KOLOBARJU S KORUZO (Zea mays L.) V PRIMERU SUŠE
Dušan Geršak, 2012, diplomsko delo

Opis: Od avgusta 2009 do aprila 2010 smo na območju KPD Rogoza (64° 29` 44`` s.g.š. in 15° 40` 19`` v.g.d.) izvedli poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv prezimnih dosevkov na pridelek, količino mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v pridelku (nadzemni del) koruze, poleg tega smo ugotavljali tudi količino navideznega ostanka dušika v tleh po spravilu koruze. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Pridelek v poskus vključenih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum), inkarnatka (Trifolium incarnatum), inkarnatka 2 (po kateri je bila koruza gnojena s polovičnim odmerkom dušika, 60 kg ha-1) in kontrolo (brez prezimnega dosevka)) smo pred setvijo koruze v celoti zaorali. Analiza dobljenih rezultatov raziskave je pokazala, da se je mnogocvetna ljuljka bolje izkazala pri črpanju mineralnega dušika iz tal kakor inkarnatka, vendar je inkarnatka akumulirala signifikantno več dušika. V primerjavi s kontrolo mnogocvetna ljuljka in inkarnatka nista vplivali na pridelek zrnja koruze. Pri mnogocvetni ljuljki je zaznan manjši negativen vpliv na pridelek sušine in akumulacijo dušika v koruzi. Prezimni dosevki so signifikantno vplivali na navidezni ostanek dušika v tleh. Največ ga je ostalo pod obravnavanjem z inkarnatko, najmanj pa pod kontrolo.
Ključne besede: prezimni dosevki, koruza, pridelek, mineralni dušik, navidezni ostanek dušika v tleh
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1268; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (731,03 KB)

5.
Akumulacija in simbiotska vezava dušika z metuljnicami za prezimno ozelenitev tal
Anastazija Gselman, 2012, doktorska disertacija

Opis: V dveh ločenih obdobjih (2004/2005 in 2005/2006) smo v SV Slovenji v eksaktnih poljskih poskusih (naključni bloki v štirih ponovitvah) proučevali vpliv roka setve (SD1 – sredina avgusta; SD2 – sredina septembra in SD3 – sredina oktobra) prezimnih metuljnic: podzemne detelje (Trifolium subterraneum), inkarnatke (Trifolium incarnatum), črne detelje (Trifolium pratense) in ozimne grašice (Vicia villosa) na pridelek suhe snovi rastlin (SS), količino akumuliranega (AN) in simbiotsko vezanega (Nsimb) dušika, ter na količino mineralnega (Nmin) dušika v tleh. Kontrolno obravnavanje je bila mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum). V povprečju smo do konca jeseni v SD1 dosegli od 915 (podzemna detelja) do 2495 kg SS ha-1 (ozimna grašica), od 52,3 (črna detelja) do 148 kg AN ha-1 (inkarnatka) in od 14,5 (črna detelja) do 114,5 kg Nsimb ha-1 (inkarnatka). Po prezimitvi do zaoravanja pa v SD1 od 1065 (podzemna detelja) do 4444 kg SS ha-1 (inkarnatka), od 74,9 (podzemna detelja) do 193 kg AN ha-1 (ozimna grašica) in od 4,7 (podzemna detelja) do 179 kg Nsimb ha-1 (ozimna grašica). Količine vseh izmerjenih parametrov za SD2 so signifikantno nižje od SD1, SD3 pa za metuljnice ni bil več primeren. Učinkovito simbiotsko vezavo dušika z metuljnicami v jeseni lahko pričakujemo le ob dovolj rani setvi, medtem ko so količine Nmin v tleh pozno v jeseni in zgodaj spomladi signifikantno nižje pod mnogocvetno ljuljko, kot pa pod metuljnicami.
Ključne besede: metuljnice, akumulacija dušika, simbiotska vezava dušika, čas setve, prezimni dosevki
Objavljeno: 30.11.2012; Ogledov: 2718; Prenosov: 508
.pdf Celotno besedilo (903,82 KB)

6.
Vpliv načina spravila inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) kot prezimnega dosevka na pridelek koruze (Zea mays L.)
Bernarda Hribernik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V okviru katedre za Travništvo in predelovanje krme smo na območju KPD Rogoza (46o 31` zemljepisne širine in 15o 42` zemljepisne dolžine) od avgusta 2008 do septembra 2009 izvajali poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv načina spravila inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) kot prezimnega dosevka na pridelek koruze (Zea mays L.). Setev inkarnatke smo v žitno strnišče opravili 26. 8. 2008. Prezimnega dosevka nismo gnojili in dognojevali. Spomladi, pred setvijo koruze, smo po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah oblikovali tri obravnavanja glede na način spravila inkarnatke, kjer smo pridelek: (A) zmulčili, organsko maso zaorali in setev koruze opravili na konvencionalen način; (B) odpeljali z njive, le-to preorali in pripravili za setev koruze; (C) odpeljali z njive in v strnišče neposredno sejali koruzo. Setev koruze smo opravili 4. 5. 2009. Njeno spravilo je bilo opravljeno 15. in 16. 9. 2009. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila koruza statistično značilno najvišja v obravnavanju A (277,75 cm) in B (276,25 cm), prav tako je bilo v celotni rastlini največ akumuliranega dušika doseženega z obravnavanjema A (274,86 kg N ha-1) in B (316,23 kg N ha-1). Način spravila inkarnatke ni statistično značilno vplival na pridelek celotne mase in zrnja koruze.
Ključne besede: prezimni dosevki / inkarnatka / način spravila inkarnatke / pridelek
Objavljeno: 03.03.2015; Ogledov: 760; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (650,08 KB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici