| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prezasedenost zaporov v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Loti Ličen, 2023, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu je predstavljena primerjava zasedenosti zaporov med evropskimi državami. V prvem delu diplomskega dela je bil preučen pojem prezasedenosti, ki se pojavi, ko število zapornikov preseže uradno zmogljivost zapora. Hkrati je bil predstavljen tudi standard za najmanjšo površino življenjskega prostora, ki naj bi ga imel zapornik na voljo. Pri tem je treba opozoriti, da ta standard ni mednarodno sprejet. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj prihaja do prezasedenosti. V drugem delu diplomske naloge je bila z analizo statističnih podatkov predstavljena (pre)zasedenost zaporov glede na število zaprtih oseb na 100 mest, stopnja zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev, število pripornikov ter zapornikov med leti 2010 in 2020. Ugotovljeno je bilo, da je v splošnem prezasedenost v zaporih evropskih držav v preučevanem obdobju upadala. V obdobju 2010–2022 zgolj deset evropskih držav ni imelo prezasedenih zaporov: Latvija, Lihtenštajn, Luksemburg, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovaška in Velika Britanija (Anglija in Wales). Zaporsko populacijo in s tem prezasedenost zaporov je možno zmanjšati na tri načine. Prvi način predstavlja upravni odziv, ki vključuje gradnjo novih zaporov; drugi način predstavlja predhodne strategije, ki vsebujejo večjo uporabo alternativnih kazni, in tretji način predstavljajo zaledne strategije, ki pomagajo zmanjšati prezasedenost zaporov s pomočjo amnestije.
Ključne besede: zapori, zaporniki, priporniki, prezasedenost zaporov, evropske države, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 248; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Analiza parametrov, ki vplivajo na čas obravnave pacientov v Urgentnem centru Maribor : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Valentina Vavdi, 2023, diplomsko delo

Opis: Prezasedenost v urgentnih centrih in preobremenjenost osebja je problem, ki se trenutno pojavlja marsikje po svetu. Prezasedenost urgentnih centrov ima posreden negativen vpliv tako na paciente kot na zaposlene. Z ozkimi grli nastajajo zamude pri zdravljenju, poviša se lahko stopnja smrtnosti pacientov, podaljšuje se čas obravnave in pacient je bolj dovzeten za ponovno hospitalizacijo. Da bi zmanjšali preobremenjenost urgentnih centrov, smo v diplomskem delu poskusili napovedati čas trajanja obravnave pacientov glede na izbrane parametre in s tem poskusili predvidevati, kako dolgo traja obravnava pacienta na urgenci glede na značilnosti pacienta in obravnave. V prvem delu smo naredili pregled strokovnih člankov, kjer so avtorji raziskovali podobne primere našemu. Predstavili smo tudi trenutno metodologijo organizacije slovenskih urgentnih centrov. Nadaljevali smo z raziskovalnim delom, kjer smo iskali linearni regresijski model, ki bi najbolje opisal izbrane podatke. Rezultate smo interpretirali in identificirali kritične parametre. V zaključku diplomskega dela smo podali rešitve tako za izboljšavo modela kot rešitve za razbremenitev urgentnih centrov.
Ključne besede: UKC Maribor, urgentni center, prezasedenost, čas trajanja obravnave pacientov, linearna regresija
Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 287; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

3.
Prostorska problematika in vpliv na prestajanje kazni zapora : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Teja Črnivec, 2019, diplomsko delo

Opis: Veliko ljudi meni, da si osebe v zaporih ne zaslužijo kakovostnega in prijetnega bivanja, temveč samo gole stene in rešetke. Kljub temu se so se skozi zgodovino vsi zapori spreminjali v to smer, da bi bili čim bolj humani in udobni za bivanje. Večina slovenskih zaporov je starih, prav tako pa niso bili zgrajeni za zapiranje oseb, zato se zdaj pojavljajo težave, vezane na prostorsko problematiko, temu pa sledi tudi prezasedenost, saj še nikoli ni bilo zaprtih toliko oseb, kot jih je v današnjem času, sicer pa tudi populacija prebivalstva nenehno raste. Osnovna težava slovenskih zaporov je prezasedenost, posledično pa tudi zagotavljanje kakovostnega bivanja v smislu dela, izobraževanja, prostega časa in higiene. Na to dejstvo že več let opozarjata predvsem Odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja in kaznovanja pri Svetu Evrope in Varuh človekovih pravic. Težave, ki se pojavljajo, so zagotavljanje prostora, reda in discipline, izvajanje programov zdravstvenega varstva, nezaposlenost, premalo športnih dejavnosti in izobraževanj ter neustrezne higiensko-bivalne razmere in skrb za lastno higieno. Posledice so premalo prostora za obsojenca, pomanjkanje opreme, nevzdrževanje higiene, večja možnost konfliktov in nasilja, težje izvajanje programov in nadzora ter preobremenjenost zaposlenih. Navkljub vsem težavam Slovenija uspešno rešuje problematiko prezasedenosti s premeščanjem med zavodi, omogočanjem zaprtim osebam, da dlje časa preživijo izven bivalnih prostorov, in neprestanimi izboljšanji bivalnih razmer. V diplomskem delu je predstavljen Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, ki je v zgradbi, ki je med najstarejšimi temu namenjenimi zgradbami v Sloveniji. Vpet je v mestno središče in brez zelenih površin, poleg tega pa se že več let sooča s prostorsko problematiko. Reševanje prostorske problematike bi se moralo nanašati na svobodnejši režim in izvrševanje zapornih kazni v eni izmed alternativnih oblik prestajanja kazni.
Ključne besede: diplomske naloge, prostorska problematika, prezasedenost, kakovost bivanja, ZPKZ Maribor
Objavljeno v DKUM: 31.07.2019; Ogledov: 1031; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (564,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici