| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki uspešnosti prevzemov
Marko Petovar, 2009, diplomsko delo

Opis: Prevzemi med podjetji so v poslovnem svetu vsakodneven pojav. Razlogi za to se v večini primerov skrivajo v želji doseganja višjih stopenj rasti ter povečevanja dobičkonosnosti. Vendar pa prevzem drugega podjetja zdaleč ne zagotavlja, da bodo cilji doseženi. Več kot polovica prevzemov namreč ne doseže zastavljenih ciljev vodstva ter lastnikov. Na uspešnost prevzemov vplivajo različni dejavniki, ki so obravnavani v tej nalogi. Le-ti so razvrščeni glede na faze prevzema, v katerih se pojavljajo – predprevzemna faza, faza prevzema, ter poprevzemna integracija. V predprevzemni fazi sodijo med najpomembnejše dejavnike uspešnega prevzema oblikovanje prevzemnega tima, analiza okolja, določitev motivov za prevzem, iskanje proučevanje in izbira ciljnega podjetja, izvedba skrbnega pregleda podjetja, njegovo vrednotenje ter načrtovanje sinergij. V fazi prevzema izstopajo dejavniki pogajanj z obstoječimi lastniki, določitev kupnine in financiranje prevzema. V fazi, ki je s stališča uspešnosti prevzema najbolj kritična, to je fazi poprevzemne integracije, pa so izpostavljeni dejavniki integracije poslovnih funkcij, določanja kulture podjetja, integracije blagovnih znamk ter izdelkov in storitev in izkoriščanja priložnosti za rast. Teorija o posameznem dejavniku je na koncu dopolnjena še s prirejenimi podatki, iz primera prevzema podjetja »X«. V zadnjem poglavju je opravljena tudi analiza dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost prevzema.
Ključne besede: prevzem, motivi za prevzem, sinergije, skrbni pregled podjetja, integracija poslovnih funkcij, zlivanje kulture podjetja, zgodnji uspehi prevzema
Objavljeno: 23.06.2009; Ogledov: 2110; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
PREVZEM PODJETJA V SLOVENIJI PO NOVI ZAKONODAJI
Simona Smrekar, 2009, diplomsko delo

Opis: Proces priključitve Slovenije Evropski uniji in naraščajoča konkurenca podjetij iz držav Evropske unije sta pomembna dejavnika, ki slovenska podjetja dodatno spodbujata h kapitalskemu povezovanju. Pri tem prevečkrat pozabljamo, da je kapitalsko povezovanje ena od možnih oblik rasti podjetja, osnova katere je ekonomska logika. Povezovanje je potrebno in pozitivno, saj lahko poveča učinkovitost podjetij in jih pripravi na konkurenčni boj doma in v tujini. Včasih je tudi manj premišljeno in ne temelji na racionalnih razlogih, zato ne prinese napovedanih učinkov. Do združevanja in prevzemov prihaja najpogosteje v tistih dejavnostih, kjer igra pomembno vlogo ekonomija obsega in s tem povezani nižji stroški (trgovina, bančništvo, živilska industrija, kemija, farmacija), in v podjetjih, ki so potencialne tarče tujih investitorjev. V diplomskem delu sem predstavila različne oblike prevzemov. Podrobneje sem predstavila oziroma primerjala stari in novi zakon o prevzemih ter postopke pred (krediti, garancije …) in po prevzemu (konsolidacija), dotaknila sem se tudi vloge nadzornih institucij (Urad za varstvo konkurence, Agencija za trg vrednostnih papirjev), ki imajo nad prevzemi podjetij nadzor.
Ključne besede: prevzem podjetja, zakon o prevzemih, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Urad za varstvo konkurence, konsolidacija
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 1966; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (690,45 KB)

3.
Prenos družinskih podjetij na mlajšo generacijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Šusteršič Kovačič, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Razvoj podjetništva in kasneje gospodarskih družb v Sloveniji se je pričel že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Viden razvoj se je pokazal po osamosvojitvi Republike Slovenije, kar je omogočalo prenos lastninskih pravic, ukinitev samoupravnega sistema in temeljno organizacijo dela (TOZD in OZD so bile oblike organizacije združenega dela v Socialistični Republiki Sloveniji). Znotraj njih je bilo omogočeno obrtništvo, ki je sodelovalo z gospodarstvi. Samostojni podjetnik, se je skozi razvoj gospodarstva oblikoval kot družinsko podjetje, ki ga vodi samostojni podjetnik, sodeluje in pomaga pa mu celotna družina. Mnoga takšna podjetja so se razvila v gospodarske družbe, oblikovane kot družbe z omejeno odgovornostjo, nekatera pa so se razvila celo v delniško družbo. V diplomskem delu sta opisani dve družinski podjetji in sicer Agroma s.p. in Znass d.o.o.. V Agromi je že prišlo do prenosa, v Znass-u pa o tem šele razmišljajo. Glede na možne oblike prenosa sem za Znass izbrala najprimernejšo. Za primer Agroma pa sem preučila ali je bila njihova odločitev primerna. V obeh primerih sta ustanovitelja zelo navezana na podjetje, saj sta ga vodila od samega začetka. Prav zato moramo odločitve ustanoviteljev za umik iz podjetja in njegov prenos na mlajšo generacijo vzeti za zelo premišljeno in pomembno dejanje.
Ključne besede: družinska podjetja, mala podjetja, srednja podjetja, menjava generacije, prevzem podjetja, podjetništvo
Objavljeno: 17.05.2011; Ogledov: 1430; Prenosov: 98
URL Povezava na celotno besedilo

4.
MANAGEMENT IN PREVZEM PODJETJA
Miha Pipenbaher, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Management in prevzem podjetja sem proučil področje managementskih prevzemov. Namen diplomskega dela je bilo proučiti vlogo managementa pri prevzemu podjetja in proučiti Zakonsko ureditev prevzemov podjetij v Sloveniji. Diplomsko delo je sestavljeno iz petih uvodnih poglavij. V prvem poglavju je uvod. Drugo poglavje opisuje prevzem podjetja, njihovo osnovno opredelitev, oblike prevzemov podjetja, vrste prevzemov podjetja, motive in učinke za prevzem podjetja. V tretjem poglavju je predstavljen Management in prevzem podjetja, njegova izvedba prevzema, cilj prevzema, katere so prednosti in slabosti managerskega prevzema podjetja, pogajanja z obstoječimi lastniki ter na kakšne načine se lahko določi kupnina. Četrto poglavje je namenjeno zakonodaji prevzemov v Sloveniji. V tem poglavju sem proučil Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o prevzemih, Zakon o bančništvu in Zakon o preprečevanju in omejevanju konkurence. Na podlagi zgoraj opisanega sem nalogo v petem poglavju zaključil.
Ključne besede: management, prevzem podjetja, odkup podjetja, vrste prevzema, oblike prevzema, učinki prevzemov, zakonodaja.
Objavljeno: 26.06.2012; Ogledov: 1810; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (405,71 KB)

5.
VPLIV PREVZEMA NA BONITETO IN FINANČNO STANJE PREVZETEGA PODJETJA
Danijela Kovačić, 2015, magistrsko delo

Opis: Prevzemi in združitve so se začeli pojavljati konec 19. stoletja z začetkom tehnološkega napredka. Podjetja so takrat začutila potrebo po povezovanju, da bi se lahko spoprijela z rastočo konkurenco. Danes so prevzemi in združitve že trend v svetovni ekonomiji, ki je povezan s procesom globalizacije. Kot motive za prevzeme in združitve lahko navedemo prilagajanje hitro rastočemu okolju in doseganje nadpovprečne rasti. Procesu prevzemanja in združevanja se Slovenija prav tako ni mogla izogniti predvsem zaradi ustrezne kakovosti človeških potencialov in tržnega deleža, ki slovenska podjetja obvladujejo doma ter v jugovzhodni in srednji Evropi. V prvem poglavju teoretičnega dela smo predstavili razlike med prevzemanjem in združevanjem, vrste prevzemov, zgodovino prevzemanja in združevanja, motive za prevzeme in združitve ter obrambna dejanja pred prevzemi. Predstavili smo tudi sam proces prevzemanja in združevanja. Takšen proces je zelo zahteven in zahteva temeljito pripravo. Prevzemi in združitve vplivajo na različne udeležence podjetja, zato smo opredelili učinke prevzemov in združitev na delničarje, zaposlene in poslovodstvo oziroma menedžment prevzetega in prevzemnega podjetja. Prevzemi in združitve so lahko tudi neuspešni, zato smo predstavili razloge, ki pripeljejo do neuspešnosti prevzemov in združitev. Na koncu prvega poglavja smo predstavili značilnosti prevzemov ter zakonodajo v Sloveniji. Prva hipoteza magistrskega dela se nanaša na boniteto podjetja. Zato smo v naslednjem poglavju pojasnili sam pojem bonitete podjetja, predstavili smo namen in uporabnike bonitete podjetja ter Kraličkovo metodo MDA kot en način izračuna bonitete podjetja. Druga hipoteza magistrskega dela se nanaša na finančno stanje podjetja. Zato smo v zadnjem poglavju teoretičnega dela predstavili analizo finančnega stanja, pri kateri proučujemo primernost strukture, obsega in dinamike sredstev in virov sredstev. V ta namen smo pojasnili lastniškost, dolgoročnost in kratkoročnost financiranja ter kazalnike likvidnosti. V raziskovalnem delu smo na podlagi prevzetih podjetij v Sloveniji proučevali vpliv prevzema na boniteto ter finančno stanje prevzetega podjetja. Za vzorec smo vzeli 14 podjetij prevzetih v letih 2010 in 2011. Na podlagi bilanc stanj, izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov smo primerjali boniteto podjetja, lastniškost, dolgoročnost in kratkoročnost financiranja ter kazalnike likvidnosti v letu prevzema, eno leto po prevzemu in dve leti po prevzemu z letom pred prevzemom. Pri raziskavi smo ugotovili, da prevzemi ne vplivajo na boniteto in finančno stanje prevzetega podjetja na način, da bi povečali boniteto podjetja oziroma izboljšali finančno stanje prevzetega podjetja.
Ključne besede: prevzem, združitev, boniteta podjetja, finančno stanje podjetja, likvidnost podjetja
Objavljeno: 09.09.2015; Ogledov: 593; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Analiza vzvodov in uspešnosti prevzemov in združitev slovenskih podjetij s tujimi podjetji v obdobju 2010-2015
Ana Teršek, 2017, magistrsko delo

Opis: Kljub gospodarski krizi se podjetja še vedno odločajo za združitve in prevzeme, čeprav morda v manjši meri in bolj previdno. Želja po dostopanju do novih trgov, doseganju boljših finančnih rezultatov, ekonomije obsega in želja po večji konkurenčnosti jih kljub neugodnim gospodarskim razmeram in težavam pri pridobivanju finančnih sredstev za izvajanje prevzemov spodbuja k sprožanju prevzemov v domačem in tujem gospodarstvu. Za slovensko javnost so zanimivi predvsem prevzemi slovenskih podjetij s strani tujih podjetij, saj smo bili v preteklih letih priča nekaterim zelo odmevnim prevzemom domačih podjetij s strani tujih prevzemnikov. Motivi teh podjetij za prevzeme so enaki zgoraj naštetim, slovenskim podjetjem pa predvidoma ponujajo predvsem pozitivnejše poslovanje v prihodnosti, večjo konkurenčnost ter razvoj – torej na njih večinoma vplivajo pozitivno. Prav tako pa ti prevzemi omogočajo določitev nekaterih smernic, po katerih se odvijajo prevzemi slovenskih podjetij – pa vendar, ali je možno iz tega izluščiti »enoten recept za uspešen prevzem slovenskega podjetja«?
Ključne besede: prevzemi, združitve, tuja podjetja, slovenska podjetja, uspešen prevzem.
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 394; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

7.
Potek odločanja v podjetju A1 Slovenija za uspešen prevzem podjetja Amis
Blaž Oršoš, 2019, diplomsko delo

Opis: Telekomunikacijska dejavnost se je v dvajsetem stoletju korenito spremenila, tako v okviru tehničnih zmogljivosti in tehnologije mobilnih omrežij kot tudi v sestavi podjetij na trgu telekomunikacijskih storitev. Cilj diplomskega projekta je bil analizirati potek odločanja v podjetju A1 Slovenija pri prevzemu podjetja Amis, analizirati konkurenco podjetja in trg, na katerem podjetje A1 Slovenija deluje. Opirali smo se na raziskovalna vprašanja o tem, ali je bil prevzem uspešen in ali je bila odločitev o prevzemu docela smiselna. V okviru naloge smo uporabili več različnih metod. V prvem delu smo za opredelitev teoretičnih izhodišč uporabljali deskriptivno metodo in metodo kompilacije. V drugem delu smo si pomagali z metodo analize za preučitev finančnih podatkov podjetij ob pomoči podatkovne baze Gvin. Upoštevajoč številne prevzeme in združitve na slovenskem trgu telekomunikacij v zadnjih letih in spremembe na področju ponudbe konvergenčnih storitev smo ugotovili, da je bila odločitev o prevzemu podjetja Amis smiselna. Pridobili sicer niso skoraj nič lastne infrastrukture, vendar je bila cena nakupa podjetja temu primerna. So pa pridobili nezanemarljivo bazo uporabnikov in vstopnico na trg konvergenčnih storitev.
Ključne besede: potek odločanja, prevzem podjetja, telekomunikacije
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 131; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici