| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki uspešnosti prevzemov
Marko Petovar, 2009, diplomsko delo

Opis: Prevzemi med podjetji so v poslovnem svetu vsakodneven pojav. Razlogi za to se v večini primerov skrivajo v želji doseganja višjih stopenj rasti ter povečevanja dobičkonosnosti. Vendar pa prevzem drugega podjetja zdaleč ne zagotavlja, da bodo cilji doseženi. Več kot polovica prevzemov namreč ne doseže zastavljenih ciljev vodstva ter lastnikov. Na uspešnost prevzemov vplivajo različni dejavniki, ki so obravnavani v tej nalogi. Le-ti so razvrščeni glede na faze prevzema, v katerih se pojavljajo – predprevzemna faza, faza prevzema, ter poprevzemna integracija. V predprevzemni fazi sodijo med najpomembnejše dejavnike uspešnega prevzema oblikovanje prevzemnega tima, analiza okolja, določitev motivov za prevzem, iskanje proučevanje in izbira ciljnega podjetja, izvedba skrbnega pregleda podjetja, njegovo vrednotenje ter načrtovanje sinergij. V fazi prevzema izstopajo dejavniki pogajanj z obstoječimi lastniki, določitev kupnine in financiranje prevzema. V fazi, ki je s stališča uspešnosti prevzema najbolj kritična, to je fazi poprevzemne integracije, pa so izpostavljeni dejavniki integracije poslovnih funkcij, določanja kulture podjetja, integracije blagovnih znamk ter izdelkov in storitev in izkoriščanja priložnosti za rast. Teorija o posameznem dejavniku je na koncu dopolnjena še s prirejenimi podatki, iz primera prevzema podjetja »X«. V zadnjem poglavju je opravljena tudi analiza dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost prevzema.
Ključne besede: prevzem, motivi za prevzem, sinergije, skrbni pregled podjetja, integracija poslovnih funkcij, zlivanje kulture podjetja, zgodnji uspehi prevzema
Objavljeno: 23.06.2009; Ogledov: 1925; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
OBRAMBNI MEHANIZMI PRED PREVZEMI
Nejc Jurko, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavil obrambne mehanizme pred prevzemi. Zaradi celovitega pogleda na obrambne mehanizme sem v prvem delu predstavil vrste prevzemov, razloge zaradi katerih do njih prihaja in razmejitve med prevzemi, združitvami in pripojitvami. Med glavne oblike prevzemov štejemo združitve, prevzeme z odkupom delnic, prevzem z odkupom premoženja. Posebno kategorijo tvorijo managerski prevzemi (MBO) in prevzemi z zadolžitvijo (LBO), sem prištevamo še prevzeme s pooblastili za zastopanje (proxyfighte). Pred natančnejšim opisom obrambnih mehanizmov pred prevzemi sem le-te razmejil še na prijateljske in sovražne, obrambni mehanizmi se uporabljajo pri sovražnih prevzemih. Med obrambnimi mehanizmi ločimo preventivne in kurativne mehanizme. Več poudarka smo namenili preventivnim mehanizmom, saj so le-ti neposredno vezani na zakonodajo, ki jih omejuje, pri kurativnih obrambnih mehanizmih gre predvsem za prepričevanje obstoječih delničarjev naj delnic ne prodajo in iskanje boljšega ponudnika. Preventivne obrambne mehanizme smo razdelili na štiri večje skupine, to so: spremembe organizacijske strukture, spremembe kapitalske strukture, spremembe premoženjskega stanja podjetja in zlate delnice. Glavne omejitve pri uporabi obrambnih mehanizmov predstavlja zakonodaja, zato smo preučili slovensko in evropsko zakonodajo na tem področju. V Sloveniji prevzemno zakonodajo smiselno sestavljata zakon o prevzemih in zakon o gospodarskih družbah, medtem ko je Evropska unija to področje uredila s trinajsto direktivo o prevzemih in prevzemnih ponudbah. Kot zadnje poglavje je predstavljen primer prevzema volkswagna s strani Porscheja, ki je nekaj časa visel v zraku zaradi zlate delnice, ki jo je imela dežela Spodnja Saška v družbi Volkswagen in zaradi nemškega zakona o volkswagnu, ki je dajal državi oz. deželi nesorazmerno število članov v nadzornem svetu glede na udeležbo v kapitalu. Sodba sodišča Evropskih skupnosti je Nemčiji zapovedala, da mora sporni zakon umakniti in s tem posledično dovoliti prevzem Volkswagna.
Ključne besede: : prevzem, združitev, pripojitev, prijateljski prevzemi, sovražni prevzemi, MBO, LBO, obrambni mehanizmi, kurativni obrambni mehanizmi, preventivni obrambni mehanizmi, zlata delnica, Zakon o prevzemih (ZPre), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), 13. direktiva, Volkswagen
Objavljeno: 24.09.2009; Ogledov: 2674; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (407,28 KB)

3.
MANAGEMENTSKI VIDIKI PREVZEMOV PODJETIJ
Igor Peter, 2009, diplomsko delo

Opis: Izbira teme se mi je zdela zanimiva predvsem zaradi aktualnosti te teme. Slovensko gospodarstvo je šlo skozi tranzicijo v 90 letih, kjer smo bili priča managerskim prevzemom, ki so bili sprejeti z nezaupanjem in nerazumevanjem. Strah, ki je prisoten, je posledica ne transparentnih managerskih odkupih v Sloveniji, saj so ljudje mnenja, da se prevzemnik hoče le obogatit, za podjetje pa mu je malo mar. Vendar pa je problem v nerazumevanju managerskih odkupov, saj je praksa v tujini pokazala, da so managerski prevzemi pogosta oblika prevzemov v vseh razvitih državah. V prvem delu diplomske naloge sem na kratko povzel zgodovino managerskih odkupov in kako so managerski prevzemi povezani s konjunkturami gospodarske rasti. Nato sem opredelil motive za prevzem, kjer sem prišel do zaključka, da so ti zelo odvisni od podjetja oziroma panoge s katero se ukvarja ter od managerja, ki ga vodi. Nato sem opredelil oblike združitev, vrste prevzemov in prav tako kakšne so možnosti obrambe pred sovražnim prevzemom. Potem sem nadaljeval s potekom managerskega prevzema. Za managerski prevzem se je potrebno dobro pripraviti in gre za dolgotrajen (nekaj letni) proces. Managerski prevzem sem opredelil od poslovnega načrta pa vse do žetve, torej od njegovega začetka pa vse do konca projekta. Zelo pomembna tema pri managerskem prevzemu je tudi zakonodaja. Pokazal sem, čigava zakonodaja je bila temelj, za pisanje našega zakona o prevzemih, kako se je ta zakonodaja s časom spreminjala ter kakšne so zadnje novosti dopolnitvenega zakona, ki smo ga sprejeli pred časom. V zaključku diplomskega dela sem raziskal manegerske odkupe v Sloveniji. Predstavil sem, kakšne težave so bile na začetku; od nedorečene zakonodaje, nerazvitosti finančnega trga, do nenaklonjenega javnega mnenja, ki pa še danes ni pretirano naklonjeno managerskim prevzemom. V zaključku sem predstavil najuspešnejše prevzeme v različnih gospodarskih panogah. Ker pa so ti bili izpeljani pred nekaj leti, se bodo dejanski učinki teh prevzemov poznali čez nekaj let.
Ključne besede: managerski odkup, managerski prevzem, MBO, LBO, prevzem, sovražni prevzem, dolžniški kapital, lastniški kapital, prevzete družbe…
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 1679; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

4.
PREVZEM PODJETJA V SLOVENIJI PO NOVI ZAKONODAJI
Simona Smrekar, 2009, diplomsko delo

Opis: Proces priključitve Slovenije Evropski uniji in naraščajoča konkurenca podjetij iz držav Evropske unije sta pomembna dejavnika, ki slovenska podjetja dodatno spodbujata h kapitalskemu povezovanju. Pri tem prevečkrat pozabljamo, da je kapitalsko povezovanje ena od možnih oblik rasti podjetja, osnova katere je ekonomska logika. Povezovanje je potrebno in pozitivno, saj lahko poveča učinkovitost podjetij in jih pripravi na konkurenčni boj doma in v tujini. Včasih je tudi manj premišljeno in ne temelji na racionalnih razlogih, zato ne prinese napovedanih učinkov. Do združevanja in prevzemov prihaja najpogosteje v tistih dejavnostih, kjer igra pomembno vlogo ekonomija obsega in s tem povezani nižji stroški (trgovina, bančništvo, živilska industrija, kemija, farmacija), in v podjetjih, ki so potencialne tarče tujih investitorjev. V diplomskem delu sem predstavila različne oblike prevzemov. Podrobneje sem predstavila oziroma primerjala stari in novi zakon o prevzemih ter postopke pred (krediti, garancije …) in po prevzemu (konsolidacija), dotaknila sem se tudi vloge nadzornih institucij (Urad za varstvo konkurence, Agencija za trg vrednostnih papirjev), ki imajo nad prevzemi podjetij nadzor.
Ključne besede: prevzem podjetja, zakon o prevzemih, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Urad za varstvo konkurence, konsolidacija
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 1753; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (690,45 KB)

5.
MANAGERSKI ODKUPI V SLOVENIJI
Rok Gričnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Managerski odkup se pogosto uporablja pri strateškem prestrukturiranju podjetij. Predstavlja prevzem podjetja s strani njegovega managementa z zadolžitvijo na podlagi zastave osebnega premoženja. Je najpogostejša oblika prevzema z zadolžitvijo, pri kateri prevzemnik praviloma ustanovijo družbo, najpogosteje z nizkim (praviloma celo minimalnim) osnovnim kapitalom, katere osrednji namen je izvedba aktivnosti, potrebnih za pridobitev kontrole nad ciljno družbo, s pridobitvijo kontrolnega svežnja njenih delnic. V osnovi poznamo tri vrste managerskih odkupov: iz strani notranjega, zunanjega managementa ali iz strani institucionalnega investitorja. Pri tem pa je značilnost vsakega managerskega odkupa, da je sestavljen iz treh faz : faze evalvacije oz. ocenitve, faze investiranja in faze umika. Vsaka od treh faz s svojimi značilnostmi vpliva na uspešnost odkupa. Za managerarski odkup so primerna predvsem nezadolžena podjetja z visokim denarnim tokom, ki delujejo v perspektivni panogi. Managerski odkup namreč obremeni del pozitivnega denarnega toka, saj se z njim po navadi poplačajo dolgovi, najeti za prevzem. Velik vpliv na uspešnost prevzema pa ima seveda tudi sama managerska ekipa. V večini primerih prevzem ni mogoče izpeljati brez dolžniškega kapitala iz strani drugih investitorjev kot so banke, zavarovalnice in različni skladi tveganega kapitala. V svetu in zahodni Evropi so managerski odkupi praksa že vrsto let. Zaradi precejšnjega števila managerski odkupov v zadnjih nekaj letih pa so postali MBO-ji zelo aktualna tema tudi v Sloveniji. Glede na napovedi lahko pričakujemo, da se bo ta trend v prihodnje še povečal. Predstavljajo drugo fazo privatizacijskega procesa v Sloveniji oziroma konsolidacijo lastništvo, medtem ko je bila prva faza privatizacija družbenega premoženja. Za podjetja so večinoma koristni, saj z njimi podjetja dobijo aktivne lastnike. V Sloveniji je javno mnenje glede managerskih odkupov zelo negativno. Ljudje jemljejo managerske odkupe zgolj kot bogatenje posameznikov s pomočjo tujega kapitala. Res pa je, da smo bili v Sloveniji priča tudi netransparentnim in zakonsko vprašljivim managerskim odkupom. Država ne more regulirati kapitalske strukture podjetja in odločitve managementa, mora pa poskrbeti za transparentnost in preprečiti kopičenje kapitala samo na enih mestih.
Ključne besede: Managerski odkup v Sloveniji, prevzem z zadolžitvijo, privatizacija, dolžniški kapital, lastniški kapital
Objavljeno: 27.11.2009; Ogledov: 2539; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

6.
MANAGEMENTSKI VIDIK PREVZEMA PODJETJA
Melita Marič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Managementski vidik prevzema podjetja sem s pregledom domače in tuje literature raziskovala področje managementikih prevzemov. Za to temo sem se odločila, ker me je zanimal vidik managementa na sam prevzem v podjetju. Tema se mi je zdela aktualna v tem obdobju, kajti mediji velikokrat poročajo o prevzemih podjetja. Namen diplomskega dela je bil predstavitev različnih oblik prevzemov podjetij. V diplomskem delu sem najprej predstavila teoretična izhodišča o prevzemih (strategijo rasti, notranjo in zunanjo rast), zakonsko opredelitev o prevzemih, vrste in oblike prevzemov ter vse do učinkov na delničarje, managerje, zaposlene, upnike in državo. V Sloveniji in svetu poznamo več vrst prevzemov: horizontalni, vertikalni, koncentrični in konglomeratni prevzem. Najbolj pogosto se uporablja horizontalni. Navedla sem motive za prevzem, ki so: finančni motivi, strateški motivi, menedžerske dejavnosti, sinergijski učinki in še drugi. Uspešni prevzemi temeljijo na strateškem pristopu. Prevzemnik mora prispevati k izgradnji konkurenčnih sposobnosti prevzetega podjetja. Pri teoretičnem delu sem opisala še managerske odkupe. Njihovo izvedbo, cilje, motive, financiranje managerskih odkupov in na koncu še vpliv odkupov na podjetje. Kot praktičen primer sem v drugem delu navedla primer prevzema Radenske d.d. s strani Pivovarne Laško d. d.. Na kratko sem predstavila obe podjetji in napisala njuno zgodovino.
Ključne besede: prevzem, managerski odkup, oblike prevzema, Pivovarna Laško d.d., Radenska d.d., učinki prevzemov.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 2021; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (447,68 KB)

7.
LOGISTIČNI PROCESI V SKLADIŠČNO-DISTRIBUCIJSKEM CENTRU PETROL SKLADIŠČENJE D.O.O.
David Voda, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je na kratko predstavljena »logistična podpora« delovanju skladiščno distribucijskega centra. To pomeni, da mora biti usklajen pretok informacij in blaga — od nabave blaga pri dobavitelju, preko prevzema, skladiščenja ter izdaje blaga, pa do oskrbe kupcev. V diplomski nalogi se bolj podrobno ukvarjam s »srednjim« delom te logistične poti — prevzem, skladiščenje in izdaja blaga. To so vse funkcije, ki se neposredno odvijajo v samem območju SDC-ja. Ves ta sistem ne sme biti v nobenem trenutku zaprt za informacije, ker se v vsakem trenutku lahko pojavijo novi kupci, oz. njihova nova mesta dostave blaga, ki pa se tudi menja iz dneva v dan (opustitve programov, novo blago). Vse to zahteva učinkovito logistično podporo, tako da lahko v vsakem trenutku vsak udeleženec v tej logistični verigi pravilno ukrepa.
Ključne besede: skladišče, skladiščenje, skladiščno distribucijski center, funkcije skladišč, komisioniranje, prevzem, odprema, informacijska podpora, kontrola
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 2814; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (705,36 KB)

8.
AVTOMATIZACIJA KONTROLNEGA PREVZEMA BLAGA
Matej Leban, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo na osnovi projekta dopolnitve procesa kontrolnega prevzema blaga v IIS Largo. Nadgradnja je vsebovala rešitev za avtomatizacijo odločanja o potrebnem preverjanju in avtomatski izdelavi zapisnikov o kvaliteti.. Diplomsko delo opisuje tudi vzroke, ki so bili povod za načrtovanje sprememb, logiko prevzema ter opis predhodnega stanja. Osrednji del diplome opisuje novonastalo programsko rešitev, ki omogoča informacijskemu sistemu samodejno prepoznavanje potrebe po nadzoru blaga in avtomatsko izdelavo zapisa kvalitetnega prevzema. V zadnjem delu diplome pa so podane možnosti nadaljnjega izboljšanja programske rešitve.
Ključne besede: Dobavitelj, Prevzem blaga, Kvaliteta, Kvalitetni prevzem blaga, Avtomatska izdelava zapisnika kvalitete
Objavljeno: 07.06.2010; Ogledov: 1413; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
USPEŠNOST PREVZEMA ISTRABENZA
Luka Žerjav, 2010, diplomsko delo

Opis: Prevzemi so danes nekaj vsakodnevnega, se pa razlikuje njihova uspešnost. Na uspešnost prevzemov vplivajo različni dejavniki, ki so predstavljeni v tej nalogi. Ker pa prevzem poteka po več fazah (predprevzemni, prevzemni in poprevzemni) se tudi dejavniki uspešnosti prevzema razlikujejo glede na to, v kateri fazi sodelujejo. V predprevzemni fazi sodijo med najpomembnejše: oblikovanje prevzemnega tima, analiza okolja, določitev strategije in vizije, določitev ciljev in motivov za prevzem, iskanje potencialne tarče, proučevanje in izbira ciljnega podjetja, izvedba skrbnega pregleda ciljnega podjetja, njegovega vrednotenja in načrtovanja sinergij, načrt financiranja, določitev prevzemne cene in uporaba preventivnih obrambnih mehanizmov. Najpomembnejši dejavniki uspešnosti prevzema v prevzemni fazi so: pogajanja med kupci in lastniki, ali gre za sovražni ali za prijateljski prevzem in uporaba kurativnih obrambnih mehanizmov. V za uspeh odločilni poprevzemni fazi pa so najpomembnejši sledeči dejavniki: integracija poslovnih funkcij, blagovnih znamk ter izdlekov in storitev, določanje kulture podjetja in izkoriščanja priložnosti za rast. V praktičnem delu naloge pa sta predstavljeni prevzemna in prevzeta družba ter sam potek prevzema od razmer na trgu, prevzemne namere, objave prevzemne ponudbe in do njenega izida. Seveda pa je opisano tudi dogajanje v poprevzemni fazi. Prav v tej fazi pa tudi vidimo, da je ta zadnji del prevzema res najtežji, saj se pokažejo mnoge težave prevzete družbe, ki so se prenesle tudi na prevzemno družbo.
Ključne besede: prevzem, uspešnost prevzema, predprevzemna faza, prevzemna faza, poprevzemna faza, dejavniki uspešnosti prevzema, prevzemna ponudba, Istrabenz, Petrol
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 1418; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (765,79 KB)

10.
PREVZEMI IN ZDRUŽITVE PODJETIJ NA PRIMERU PREVZEMA MERKURJA S STRANI MERCATORJA
Mateja Titan, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Zaradi globalizacije so prevzemi postali del vsakdanje poslovne prakse. Večina teorij predvideva pozitivne učinke, saj se poveča učinkovitost poslovanja podjetja, doseže sinergija v ekonomiji obsega, kar je posledica novih kombinacij prej ločenih podjetij ali zmanjševanja stroškov. Prevzemno podjetje pridobi določen delež lastninskih pravic (delež delnic) v prevzetem podjetju, kar mu zagotavlja kontrolni delež za odločilno vplivanje na poslovanje prevzetega podjetja. Katerokoli obliko prevzema je mogoče opraviti s plačili v denarju, z zadolžitvijo podjetja, z zamenjavo za delnice ali druge vrednostne papirje. O združitvi podjetij govorimo, kadar iz dveh ali več podjetij nastane eno samo. Izvedena mora biti v skladu z obstoječo zakonodajo. Znotraj združitev ločimo spojitve in pripojitve. Po uspešno opravljenem prevzemu po navadi pride tudi do združitve podjetij. Prevzemi in združitve vselej prinašajo spremembe in drugačne pristope k opravljanju nalog in doseganju skupnih ciljev. Prevzem mora biti ekonomsko upravičen, torej morata biti prevzemno in prevzeto podjetje po prevzemu vredni več kot vsako posamezno pred prevzemom. Glavna slabost združitev je samodejen prevzem vseh znanih in neznanih obveznosti prevzetega podjetja. Za uspešne združitve in prevzeme podjetij je potrebno narediti podroben poslovni načrt, oceniti vse elemente tržne, proizvodne, organizacijske in kadrovske narave, ki vplivajo na pričakovane donose in vrednost podjetja. Če bi Mercator prevzel Merkur, bi ta združitev podjetij prinesla precej priložnosti, ki bi še povečale pozitiven učinek prevzema. Mercator bi lahko dosegel svoj strateški cilj in postal največji trgovec v jugovzhodni Evropi. Hitrejša rast v podjetju bi prinesla boljše poslovne rezultate, trgovsko mrežo bi lahko posodabljali, vodenje strateške poslovne politike bi bilo lažje in dolgoročno bi se lahko maksimirala vrednost podjetja. Finančno in poslovno okrepljeni Mercator bi lahko še agresivneje nastopal na sedanjih in novih trgih s celovito zaključenim prodajnim programom. S skupnim nastopom na prodajnih trgih bi se zmanjšali stroški in povečala učinkovitost. Zmanjševalo bi se tudi poslovno tveganje. Z razširitvijo trgovske mreže, z novimi površinami in s skupnim nastopom novega podjetja na prodajnih trgih bi imeli koristi tudi potrošniki.
Ključne besede: ciljno podjetje, ponudba za porevzem, prevzem, pripojitev, združitev, spojitev, prijateljski prevzemi, sovražni prevzemi
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 4210; Prenosov: 618
.pdf Celotno besedilo (271,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici