Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ob koncu vojne je v Jugoslaviji Komunistična partija prevzela oblast in pri tem med drugim izvajala represijo proti medvojnim in političnim nasprotnikom. Z analizo neobjavljenih in objavljenih primarnih virov ter primerjavo podatkov iz relevantne literature smo izvedli raziskavo o represiji in prevzemu oblasti v Prekmurju, in sicer v prvem povojnem obdobju, leta 1945. Pokrajina je bila zaradi svoje lege manj vključena v narodnoosvobodilno gibanje in vojno dogajanje, prav tako je bila edina pokrajina, ki je imela madžarskega okupatorja, ki je uvajal svojo raznarodovalno politiko s ciljem madžarizacije prostora. Ob osvoboditvi Prekmurja s strani sovjetske Rdeče armada so oblast hitro prevzeli člani Osvobodilne fronte, ki jim je sledila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je utrdila partijski prevzem oblasti. S pomočjo aktivistov iz drugih delov Slovenije so oblikovali vse veje komunistične oblasti in hitro začeli z obračunavanjem z nasprotniki. V prvih tednih po osvoboditvi je bila priprta večina članov okupatorskih organizacij, domnevni sodelavci okupatorja in večji del vidnejših osebnosti predvojnega Prekmurja. Tem posameznikom so nato sodili na hitro oblikovanem vojnem sodišču, kjer so številne obsodili sodelovanja z okupatorjem in jim tudi zaplenili premoženje. Predvsem v prvem obdobju je vojaško sodišče na smrt obsodilo nekatere najpomembnejše osebnosti, pri katerih sta bili obsodba in izvršitev izrečene kazni že v času obsodbe in predvsem po osamosvojitvi Sloveniji razlog za polemike v Prekmurju. Vojnim sodiščem je julija 1945 sledilo sodišče narodne časti, ki je obsodilo še 212 do tedaj neobsojenih domnevnih sodelavcev okupatorja. Obsodbe so povzročile veliko osebnih tragedij, in to ne samo obsojencem, ampak tudi njihovim svojcem, ki so poskušali na vse načine razveljaviti razsodbe in si povrniti status v družbi.
Ključne besede: Slovenija, Prekmurje, Jugoslavija, komunizem, 1945, druga svetovna vojna, represija, sodišča, OZNA, zaplemba premoženja, sodni procesi, revolucija, prevzem oblasti.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava mehanizme, s katerimi se ciljna delniška družba lahko zaščiti pred sovražnim prevzemom. Sovražni prevzemi so, za razliko od prijateljskih, tisti, kjer se vodstvo ciljne družbe ne strinja s prevzemom in v tem primeru pridejo v poštev obrambni ukrepi. Naloga je razdeljena na več ključnih poglavij, ki analizirajo različne vrste obrambnih strategij, njihov pravni okvir in učinkovitost v praksi. Naloga se osredotoča na preventivne in kurativne obrambne mehanizme, ki so v slovenski pravni ureditvi zajeti v Zakonu o prevzemih in Zakonu o gospodarskih družbah. Naloga odgovarja na vprašanja, kako se lahko ciljna družba vnaprej pripravi, da ne bi bila predmet prevzema, ter katere konkretne obrambne ukrepe lahko izvede pred ali med samim postopkom prevzema. Preventivne obrambne mehanizme morajo ciljne družbe pripraviti že pred neposredno grožnjo, predvsem z ustreznim strukturiranjem družbe in ustreznim oblikovanjem določb statuta, za razliko od kurativnih pa so usmerjeni zoper vse možne poskuse prevzema. Preventivne obrambne strategije razdelimo na tiste, s katerimi se spreminja organizacijska, kapitalska ali premoženjska struktura ciljne družbe. Preventivni mehanizmi se sprejmejo pred samim prevzemom, medtem ko se kurativni sprejmejo v samem postopku prevzema, po tem ko je dano obvestilo o prevzemni nameri. Ta razmejitev je določena tudi v 47. členu ZPre-1, ki prepoveduje upravi samostojno ukrepanje brez sklepa skupščine po prejemu obvestila o nameravani prevzemni ponudbi in do objave izida ponudbe. Kurativni obrambni mehanizmi so torej lahko le skupščinsko odobreni, saj se postavlja zahteva po nevtralnosti uprave. V nasprotju s kurativnimi mehanizmi, ki želijo preprečiti konkretno ponudbo za prevzem, so preventivni obrambni mehanizmi usmerjeni proti vsem potencialnim poskusom prevzema ciljne družbe. Pri tem je treba opozoriti na potrebo po ravnovesju med zaščito delničarjev in zagotavljanjem fleksibilnosti uprave pri sprejemanju ključnih odločitev v času prevzemov. Pri nevtralnosti uprave gre torej za pozitivno diskriminacijo ostalih interesov v družbi zaradi zaščite delničarjev in se upravi s tem v postopku prevzema onemogoča njena temeljna funkcija. Stroga nevtralnost uprave je v prvi vrsti namenjena zaščiti delničarjev, vpliv le te pa je lahko negativen na interese upnikov, delničarjev in konkurenčnosti družbe. Ob upoštevanju stroge nevtralnosti uprave najbolj učinkovito obrambo predstavljajo preventivni obrambni mehanizmi. Po naši zakonodaji je ciljna družba z uporabo kurativnih obrambnih ukrepov omejena do te mere, da prevzema skoraj gotovo ne bo mogla preprečiti, lahko pa bo izboljšala svojo pogajalsko pozicijo naproti prevzemniku.
Ključne besede: prevzem družbe, ciljna družba, sovražni prevzem, obramba pred prevzemom, preventivni obrambni mehanizmi, kurativni obrambni mehanizmi.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (837,64 KB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili implementacijo sistema za upravljanje skladišč WMS podjetja Trace Solutions v podjetju Big Bang. Opisali smo razvoj in delovanje sistema WMS z vsemi procesi in izzivi, s katerimi smo se soočali pri menjavi obstoječega sistema WMS. Predstavili smo stroške in sredstva, ki so bila potrebna za implementacijo novega sistema WMS. Ker je skupina Big Bang prisotna tudi na Hrvaškem, v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini, je eden od ciljev menjave WMS, da bomo lahko rešitev razširili tudi v centralna skladišča v omenjenih državah. V osrednjem delu diplomskega dela smo se osredotočili na procese prevzema, uskladiščenja, priprave in odpreme blaga. Ti procesi se v WMS spreminjajo glede na tip blaga in tehnologije, ki jih je podjetje vpeljalo s prenovo dela v skladišču. V skladišču hranimo blago za več lastnikov, zato je bilo treba temu prilagoditi tudi nadzor in upravljanje z zalogami ter inventuro blaga. V zaključku diplomskega dela smo pregledali še kazalnike uspešnosti, ki jih vodimo v skladišču, in pripravili analizo dela zaposlenih pred in po uspešno opravljeni implementaciji novega sistema za upravljanje skladišč WMS. Število pripravljenih najav za izdajo blaga se je po uvedbi novega sistema WMS dvignilo za 7 %, število postavk pa za 35 %.
Ključne besede: sistem za upravljanje skladišč – WMS, prevzem blaga, komisioniranje, odprema blaga, sistem za načrtovanje virov podjetja – ERP
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 552; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,21 MB)

Opis: Dolžniški vrednostni papirji predstavljajo enega izmed virov dolgoročnega financiranja podjetij. Primerjalno gledano financiranje podjetij z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v Sloveniji zaostaja za državami z razvitim kapitalskim trgom, še posebej ZDA. Na ta način se povečujejo tveganja bančnega financiranja podjetij, in sicer tako za podjetja kreditojemalce kot tudi za same banke. Ker je ena izmed funkcij finančnega posredništva tudi obvladovanje valutnega tveganja, bi pričakovali, da je korenito znižanje valutnega tveganja, do katerega je v Republiki Sloveniji prišlo z vstopom v evrsko območje, privedlo do razmaha nebančnega financiranja podjetij, torej financiranja preko izdaj dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Kljub temu da se je v obdobju od vstopa v evrsko območje delež kreditiranja s podjetniškimi obveznicami v Republiki Sloveniji malenkostno okrepil, pa ni zmanjšal zaostanka za evrskim območjem oziroma se je v obdobju neugodnejših makroekonomskih trendov in v obdobju po splošnem izbrisu terjatev bančnih vlagateljev celo okrepil.
Ključne besede: Obveznice, prenosljivi vrednostni papirji, boniteta, ročnost, bančna posojila, kreditno in valutno tveganje, ukrepi centralne banke, prevzem evra, obrestna mera, razmerje dolžniškega in lastniškega kapitala.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 618; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,77 MB)

Opis: Trgovsko podjetje SPAR Slovenija je eno izmed največjih trgovskih podjetji v Sloveniji. Z več kot 170 trgovinami po celotni Sloveniji se ponaša z veliko izbiro tako svežih izdelkov kot tudi tekstilnih in tehničnih izdelkov. V diplomskem delu smo predstavili dejansko stanje na dostavnem mestu v trgovini SPAR Radeče ter predlagali rešitve, ki bi izboljšale delovne procese. Osredotočili smo se na vračilo povratnih transportnih pripomočkov ter izpostavili problem prostorske stiske in problem organizacije dostavnega mesta. Probleme smo reševali s prestavitvijo zunanjega službenega vhoda. Skozi analizo in primerjavo layouta oziroma razmestitve delovnega procesa nakladanja povratnih transportnih sredstev in procesnih kart smo ugotovili, da smo s prestavitvijo zunanjega službenega vhoda prihranili čas in prehojeno pot. Z omenjeno rešitvijo smo pridobili pretočnost delovnega mesta in izboljšali organizacijo, kar je bil tudi cilj diplomske naloge.
Ključne besede: logistika, dostavno mesto, trgovina, prevzem blaga, transportna sredstva
Objavljeno v DKUM: 07.11.2022; Ogledov: 560; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,95 MB)