| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Priprava nanokompozitov za čiščenje vod
Ajra Hadela, 2021, doktorska disertacija

Opis: Naraščajoče število prebivalstva, pojav novih onesnaževal, patogenov ter drugih toksinov po vsem svetu negativno vplivajo na kvaliteto in količino voda ter otežujejo zagotavljanje in pripravo čiste pitne vode. Napredki s področja nanotehnologij ponujajo priložnosti za izboljšanje obstoječih in tudi za razvoj novih tehnologij čiščenja vod. Nanotehnologija omogoča široke možnosti pri izboljševanju učinkovitosti konvencionalnih metod čiščenja vod z uporabo naprednih filtracijskih in adsorpcijskih nanomaterialov. Nanomateriali imajo zaradi svoje majhnosti ter velike specifične površine v primerjavi s konvencionalnimi materiali večjo adsorpcijsko kapaciteto ter večjo selektivnost do vezave različnih onesnaževal, kot so težke kovine, elementi redkih zemelj in odpadna olja, že pri nižjih koncentracijah. Z nanomateriali lahko dodamo nove funkcionalnosti, zmanjšamo problematično mašenje membran in posledično zmanjšamo potrebe po njihovem čiščenju ter podaljšamo njihovo življenjsko dobo ob zmanjšanju obratovalnih stroškov. V doktorski disertaciji so predstavljene tehnologije priprave nanomaterialov, nanokompozitov in metode imobilizacije nanomaterialov z namenom aplikacije pripravljenih nanomaterialov na področju odstranjevanja mikrobioloških in organskih onesnaževal iz modelnih vod. Nanomateriale smo pripravljali s poliolno in sol-gel sintezo ter soobarjanjem; nanokompozite pa z nanašanjem pripravljenih nanomaterialov na ali z njihovim vgrajevanjem v različne vlakno-tvorne substrate. S pomočjo elektro-oksidacijske filtracije smo razgrajevali fenol, razbarvali metilen modro barvilo in dezinficirali vodo z redukcijo bakterij E. coli in B. subtilis. Za namen elektro-oksidacijske filtracije smo oblikovali in izdelali prilagojen filtracijski modul. Kot filtracijski material smo uporabili antimikrobne in električno prevodni nanokompozit iz poliamid 6.6 tkanine in srebrovih nanožičk. Z uporabo oleofilno funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev smo uspešno adsorbirali odpadno motorno olje iz vodnega medija.
Ključne besede: nanomateriali, nanokompoziti, antimikrobnost, električna prevodnost, elektro-oksidacijska filtracija, adsorpcija olj
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (7,75 MB)

2.
Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjev
Tina File, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Ključne besede: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 190; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
Toplotne izgube, analiza stroškov in finančna upravičenost prenove stanovanjske hiše
Andreja Kebler, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela najprej spoznamo procese prenosa toplote v gradbenih konstrukcijah in metode računanja toplotnih izgub. V praktičnem delu smo izračunali toplotne izgube konkretne stanovanjske hiše. Posebno pozornost smo posvetili vplivu toplotnih mostov, katerih vpliv na toplotne izgube smo izračunali s programom HTflux. V nadaljevanju smo na podlagi obstoječih toplotnih izgub predlagali ukrepe za energetsko prenovo. V ekonomskem delu magistrskega dela smo analizirali stroške predlaganih ukrepov prenove in stroške ogrevanja v kurilni sezoni pred in po izvedbi predlaganih ukrepov prenove ter izračunali finančno upravičenost predlaganih ukrepov energetske prenove.
Ključne besede: prenos toplote, toplotna prevodnost, toplotne izgube, stroški ogrevanja, finančna upravičenost
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 485; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (4,87 MB)

4.
Vpliv ionov Hofmeisterjeve vrste na premik kritične micelne koncentracije površinsko aktivnih snovi (ionskega tipa)
Vanja Mlinarič, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ovrednotiti premik kritične micelne koncentracije (CMC) površinsko aktivne snovi, natrijevega dodecil sulfata (SDS) ob dodatku različnih anionov, ki sestavljajo t.i. Hofmeisterjevo vrsto. Meritve smo izvedli pri dveh temperaturah; 293,15 K in 303,15 K. Za pripravo raztopin smo uporabili ultra čisto vodo (Mili-Q). Koncentracija dodanih anionov je bila 1 mM in 10 mM. V ta namen smo izbrali NaCl, NaNO3, Na2CO3, Na2SO4 in KSCN. Določanje CMC je temeljilo na merjenju specifične prevodnosti raztopin v odvisnosti od koncentracije. Vrednosti specifične prevodnosti se ob prehodu iz premicelarnega področja v micelarno področje spremenijo tako, da lahko na podlagi presečišča dveh premic z različnima naklonoma grafično določimo CMC. Vrednosti CMC raztopin ob dodatku ionov iz Hofmeisterjeve vrste so v skladu z njihovo lego v Hofmeisterjevi vrsti.
Ključne besede: površinsko aktivne snovi, kritična micelna koncentracija (CMC), natrijev dodecil sulfat (SDS), specifična prevodnost, Hofmeisterjeva vrsta
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 636; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

5.
Vpliv obžiranja monofagnega zavrtača na transpiracijo in potencialno alelopatsko sposobnost gostiteljske rastline
Anja Vajnhandl, 2018, magistrsko delo

Opis: Rod Allium je ekološko pomemben rod, saj v veliki meri njegovi predstavniki predstavljajo gostiteljske rastline številnim herbivorom. V tem magistrskem delu smo preučevali vpliv monofagnega listnega zavrtača na fiziologijo in kompeticijsko sposobnost gostiteljske rastline. Za primer smo si izbrali interakcijo med vrsto zavrtača Cheilosia fasciata (Diptera: Syrphidae) in njegovo gostiteljsko rastlino Allium ursinum. Preučevali smo razlike v transpiraciji z meritvami prevodnost listnih reţ med tremi tipi listov (zdravimi, okuţenimi listi in listi s simulacijo okuţbe), pri tem pa smo spremljali tudi abiotske dejavnike. Za kompeticijski potencial smo s pomočjo Lepidium testa in testa hlapljivih substanc na rastišču testirali ali prihaja do razlik v alelopatskem učinkovanju. Zanimalo nas je tudi ali bodo listi s simulacijo okuţenosti lista kazali kakšno podobnost z ostalima tipoma listov. Prevodnost listnih reţ je pri vseh tipih listov padala skozi čas. Listi s simulacijo okuţbe so ohranili najboljšo stomatalno prevodnost po obdobju cvetenja čemaţa, vendar so razlike med tipi listi bile majhne. Dokazali smo, da je čemaţ alelopatsko aktiven, saj je s koncentracijo vodnih ekstraktov iz listov dolţina kalic padala, višji kompeticijski potencial sta imela okuţen tip lista in list s simulacijo okuţbe v primerjavi z zdravim tipom lista. Na rastišču ni bilo razlik v alelopatskem učinkovanju hlapljivih substanc v in izven sestoja. Metoda s poškodbo lista (luknjanje) se je izkazala za manj učinkovito pri posnemanju objedanja listnega zavrtača.
Ključne besede: čemaţ, Allium ursinum, listni zavrtač, Cheilosia fasciata, porometrija, prevodnost listnih reţ, listna reţa, Lepidium test, alelopatija
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 636; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

6.
Vpliv skupnih ionov na prevodnost elektrolitskih mešanic
Lara Forstner, 2017, diplomsko delo

Opis: S konduktometrično metodo smo v termostatirani celici merili vpliv iona na prevodnost elektrolitov pri 25℃. Za merjenje prevodnosti smo pripravili raztopine NaCl, KCl in NaNO3 s koncentacijo od 0,001 do 0,01 mol/L. Mešanice soli smo pripravili tako, da je bila skupna koncentracija vedno 0,01 mol/L. Spreminjali smo sestavo mešanic in merili spremembe prevodnosti. V raztopini NaCl in KCl smo preučevali vpliv skupnega aniona, v NaCl in NaNO3 vpliv skupnega kationa, v mešanici KCl in NaNO3 pa ni skupnega iona, ki bi vplival na skupno prevodnost. S pomočjo grafov čistih elektrolitov smo potrdili Kohlrausch-ev zakon. Molske prevodnosti mešanic se gibljejo med vrednostmi čistih raztopin in so odvisne od sestave elektrolitske mešanice in od gibljivosti skupnih ionov.
Ključne besede: prevodnost elektrolitov, skupni ion, Kohlrausch-ev zakon, molska prevodnost
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 721; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

7.
Merjenje toplotne prevodnosti tankih plasti tkanin z infrardečo kamero
Matija Peruš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni rezultati meritev toplotne prevodnosti tankih tkanin z nekontaktno metodo z uporabo infrardeče (v nadaljevanju IR) kamere. Z nekontaktno metodo smo izboljšali obstoječo merilno napravo za merjenje toplotne prevodnosti tankih plasti, kar prej ni bilo mogoče. Naprava je prirejena tudi tako, da ob meritvah v stacionarni fazi omogoča tudi analizo meritev, ki jih opravimo še preden se vzpostavi stacionarno stanje toplotnega toka. Gre za prve meritve take vrste in v strokovni literaturi na to temo ni opisa eksperimentalnih postopkov. Meritve so bile opravljene za 6 vzorcev bombažnih tkanin, različnih debelin in barv. Rezultati meritev kažejo, da je uporaba IR kamere pri meritvah tankih plasti primerna, sploh ko je vzorec že v temperaturnem ravnovesju. Dobljene rezultate smo primerjali s teoretičnimi napovedmi in ugotovili, da so se skladajo.
Ključne besede: toplota, prevajanje toplote, toplotno udobje, toplotna prevodnost, IR kamera, nekontakna metoda, bombažna tkanina, eksperimentalne meritve.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 1167; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

8.
Zniževanje ogljičnega odtisa substratov z uporabo biooglja kot nadomestka dela šote
Tina Novak, 2016, diplomsko delo

Opis: Šota je danes ena izmed glavnih sestavin rastnih substratov, zaradi njenih dobrih lastnostih, kot so zračnost, nizka nasipna teža in dobra sposobnost zadrževanja vode. Šota praktično ne vsebuje nič hranil, zato se jih dodaja v glavnem v obliki mineralnih gnojil. Za profesionalne vrtnarje je to prednost, saj lahko tako natančno kontrolirajo vsebnost hranil in načrtujejo dognojevanje. Seveda pa je iz naravnega in okolijskega vidika to slaba novica. Šota ima visok ogljični odtis in ima zelo dolgotrajen proces samo obnove. Zato smo v mojem diplomskem delu, na osnovi poskusa ugotavljali, ali je aktivirano biooglje primerno, da nadomesti del šote v rastnih substratih. Aktivirano biooglje ima namreč negativni ogljični odtis, saj deluje kot ponor ogljika. Pred začetkom poskusa, ki smo ga izvajali v dveh delih na ječmenu in kitajskem zelju, smo biooglje aktivirali, pripravili 25 različnih receptur za substrate, ki so bile mešanica različnih vsebnosti šote, aktiviranega biooglja ter komposta. Izvedli smo 3 ponovitve in opazovali, kako sta se ječmen in kitajsko zelje odzivala na pripravljene substrate. Za drugi del poskusa, smo izbrali 13 najboljših substratov, na podlagi rezultatov pripravili nove recepture in izvedli 6 ponovitev poskusov. Pri drugem delu poskusa smo izbrali tri poskusne rastlinske vrste: ječmen, kitajsko zelje in mačehe ter spremljali, kako se odzivajo na naše substrate, mačeham smo na vsaka dva tedna merili njihovo višino, premer, število listov ter število cvetov. Rezultati naših poskusov kažejo, da aktivirano biooglje lahko nadomesti šoto v 30-ih %-ih, in da z uporabo aktiviranega biooglja bistveno doprinesemo k zmanjšanju krčenja šotišč in ogljičnega odtisa.
Ključne besede: šota, biooglje, rastni substrat, izboljševalci tal, piroliza, mačehe, ph vrednost, električna prevodnost, sposobnost zadrževanja vode, nasipna teža
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1111; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

9.
IZRAČUN PORAZDELITVE TEMPERATURE V TRIFAZNEM ASINHRONSKEM MOTORJU Z UPORABO METODE KONČNIH ELEMENTOV
Jernej Erjavec, 2016, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je numerična analiza segrevanja asinhronskega motorja in smiselnost uporabe le te. V teoretičnem delu magistrske naloge bo na kratko predstavljen asinhronski motor, opisane bodo osnovne zakonitosti toplotnega polja, predstavljena bo metoda končnih elementov, prikazana teorija zgradbe numeričnega modela v programskem paketu EleFAnT in na kratko predstavljen optimizacijski proces. V praktičnem delu bomo sestavili numerični model asinhronskega motorja s pomočjo metode končnih elementov, kjer bo potrebno upoštevati določene temperaturne lastnosti materiala. Glavni temperaturni lastnosti materialov sta toplotna prevodnost in toplotna prestopnost, ki jih običajno pridobimo iz tabel, kar pa lahko v veliki meri vpliva na natančnost končnih rezultatov, še posebej v primeru, če je za določen material podanih več vrednosti. Za zagotovitev verodostojnosti pridobljenih rezultatov in možnosti njihove uporabe za izračune temperature na ostalih primerih asinhronskih motorjev, bo potrebno numerični model umeriti. To bomo izvedli z uporabo optimizacijskega algoritma in s pomočjo rezultatov meritev na asinhronskem motorju, ki smo jih pridobili v Laboratoriju za električne stroje na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. V kolikor bo analiza pokazala, da je numerični model smiseln, bo to v prihodnosti velika pomoč pri načrtovanju novih asinhronskih motorjev, saj bomo lahko že pred fizično izdelavo poznali temperaturne spremembe. Vsa dela v zvezi z magistrsko nalogo so bila opravljena v Laboratoriju za osnove in teorijo v elektrotehniki na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru.
Ključne besede: asinhronski motor, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost, optimizacija, metoda končnih elementov
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 873; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

10.
IZRAČUN KOEFICIENTOV TOPLOTNE PREVODNOSTI IN PRESTOPNOSTI VODNIKOV NA OSNOVI OPTIMIZACIJSKEGA ALGORITMA
Marko Pocajt, 2015, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je izračunati vrednosti temperaturnih koeficientov (toplotne prevodnosti in koeficiente toplotne prestopnosti) za goli in polizoliran vodnik. V ta namen smo uporabili dva modela, numeričnega in realnega. Numerični model smo sestavili s pomočjo metode končnih elementov, kjer je bilo potrebno upoštevati vse temperaturne lastnosti materialov. Realni model je predstavljal goli in polizoliran vodnik, na katerega smo namestili termočlene in pri določeni obremenitvi izvedli meritev temperature. V numeričnem modelu smo pri isti obremenitvi izračunali vrednost temperature. Izračun temperaturnih koeficientov se je izvajal s pomočjo optimizacijskega algoritma diferenčne evolucije tako, da je bila dosežena čim manjša razlika temperatur med obema modeloma. Magistrsko delo ima poudarek na numeričnem modeliranju vodnika, saj smo se z dobljenimi rezultati želeli čim bolj približati realnemu modelu. Meritve temperatur so bile izvedene na Mariborskem otoku v Infrastrukturnem centru za energetske meritve (ICEM).
Ključne besede: polizolirani vodniki, meritev temperature, numerični model vodnika, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 1497; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici