1. Transpiracija in alelopatski potencial sončnih in senčnih rastlin indijskega jagodnjaka (Potentilla indica (Andrews) Th.Wolf) : magistrsko deloAnamari Draškovič, 2024, magistrsko delo Opis: V sklopu magistrske naloge smo preučevali razlike v prevodnosti listnih rež in alelopatski potencial indijskega jagodnjaka (Potentilla indica (Andrews) Th.Wolf) med sončnimi in senčnimi rastlinami. Na izbranem rastišču indijskega jagodnjaka smo skozi daljše časovno obdobje s porometrom spremljali prevodnost listnih rež. Za testiranje alelopatskega potenciala indijskega jagodnjaka smo izbrali test kalitve s semeni vrtne kreše (Lepidium sativum L.). Slednje smo za 4 dni izpostavili različnim koncentracijam vodnih izvlečkov sončnih in senčnih listov (0,1 %, 1 %, 5 %, 10 %). Na podlagi deleža vzkaljenih semen in rasti radikule in hipokotila smo ugotovili, da vodni izvlečki listov indijskega jagodnjaka močno vplivajo na kalitev semen, medtem ko na rast vrtne kreše nimajo takšnega vpliva. Z naraščanjem koncentracije vodnih izvlečkov listov indijskega jagodnjaka se je delež vzkaljenih semen zmanjševal. Razlike v alelopatskem potencialu sončnih in senčnih rastlin niso bile tako očitne kot smo pričakovali. Smo pa opazili sezonsko nihanje alelopatskega potenciala. Ugotovili smo, da je ta bil najnižji v času, ko so bili prisotni plodovi. Razlike med sončnimi in senčnimi rastlinami pa so bile bolj opazne pri merjenju prevodnosti listnih rež. Ta je bila skozi celotno raziskavo višja pri sončnih rastlinah. Ugotovili smo tudi, da prevodnost listnih rež pada z naraščajočo temperaturo in svetlobnim sevanjem ter narašča s povečevanjem vlage tal.
Ključne besede: indijski jagodnjak, prevodnost listnih rež, alelopatija, tujerodne invazivne vrste, porometrija
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 41; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (3,96 MB) |
2. Grafična zasnova in tisk prevodne matrice za izdelavo senzorskih tekstilijTaja Kerčmar, 2024, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela smo izdelali fleksibilno mišično opornico, osnovano na fleksibilni pletenini z visoko stopnjo raztezka, katera služi kot nosilni substrat za dva sistema prevodnih matric, ki skupaj tvorita senzorski sistem in prevodne povezave za prenos signalov do konektorjev. Najprej smo se lotili grafičnega oblikovanja vzorca prevodnih linij in senzorske matrice za mišično opornico zasnovano v okviru projekta Wibrant. Po oblikovanju vzorca smo se lotili testnega tiska ravnih črt na hidrofobni papir, kjer smo bolj podrobno spoznali delovanje inkjet tiskalnika in preverili vpliv števila slojev nanosa tiskarskega fluida na električno upornost, čemur je sledil testni tisk na pletenino. Pri tem smo določili parametre tiskanja. Sledila je izvedba tiska grafičnega prevodnega vzorca in senzorske matrice na pletenino. Po uspešno izvedenem tisku smo natisnjene linije in vzorce fiksirali in izmerili električno upornost. Izvedena je bila še mikroskopska analiza natisnjenih vzorcev in analiza pralnih obstojnosti tiska. Določeni optimalni pogoji tiskanja s komercialnim prevodnim fluidom zagotavljajo zadovoljivo stopnjo prevodnosti in predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj nosljivih tekstilnih senzorskih naprav.
Ključne besede: pametni tekstil, e-tesktil, prevodni materiali, inkjet tisk, prevodne paste, senzorske tekstilije, prevodnost
Objavljeno v DKUM: 19.07.2024; Ogledov: 245; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,39 MB) |
3. Vpliv ß-ciklodekstrina na kinetiko in mehanizem reakcije umiljenja etilacetata : doktorska disertacijaAnja Petek, 2022, doktorska disertacija Opis: Ciklodekstrini (CD) so v zadnjih letih pritegnili pozornost raziskovalcev zaradi svoje potencialne uporabe kot »molekularni reaktorji«, ki omogočajo izvedbo organskih reakcij v vodnih raztopinah (zelene tehnologije). So ciklični oligosaharidi, ki nastanejo pri encimski razgradnji škroba. Imajo obliko prisekanega stožca s hidrofobno notranjostjo in primarnimi ter sekundarnimi OH skupinami nameščenimi na zunanjih straneh odprtine. Zunanja površina CD je hidrofilna, zaradi česar so relativno dobro topni v vodi. Hidrofobna notranjost pa omogoča vključitev hidrofobnih molekul v notranjost CD, nastane vključitveni kompleks gostitelj-gost. Gostujoče molekule so v kompleks vezane samo na osnovi van der Waalsovih sil, brez tvorbe kovalentnih vezi, pri čemer se spremenijo fizikalne lastnosti in kemijska reaktivnost. Poznavanje mehanizma nastanka CD kompleksa in njegovega vpliva na potek reakcije je tako ključnega pomena.
V doktorski disertaciji smo na modelnem sistemu alkiltrimetilamonijevih bromidov raziskali vpliv van der Waalsovih sil in hidrofobnega efekta. Proces micelizacije smo proučevali z merjenjem specifične prevodnosti in iz na lasten način izpeljanega pseudo-faznega modela določili termodinamske parametre: standardno prosto Gibbsovo energijo (∆G0mic), entalpijo (∆H0mic) in entropijo (∆S0mic) micelizacije ter jih analizirali kot funkcijo povečanja dolžine alkilne verige in temperature. Rezultati kažejo, da je micelizacija termodinamsko ugoden proces (∆G0mic
Ključne besede: β-ciklodekstrin, vključitveni kompleks, etilacetat, mehanizem umiljenja, alkiltrimetilamonijevi bromidi, prevodnost
Objavljeno v DKUM: 29.07.2022; Ogledov: 890; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,36 MB) |
4. Besselove funkcije in Hankelova transformacijaAnja Kikl, 2021, magistrsko delo Opis: Zanima nas obnašanje Besselovih funkcij v okolici izhodišča in njihova raba v vpeljavi Hankelove integralske transformacije.
V magistrskem delu obravnavamo povezavo med Besselovimi funkcijami in Besselovimi diferencialnimi enačbami. Prav tako obravnavamo obnašanje Besselove funkcije v okolici izhodišča. Na podlagi tega jih ločimo na Besselove funkcije prve, druge in tretje vrste. Funkcije tretje vrste obravnavamo kot Hankelove funkcije in opišemo njihovo uporabo v Hankelovi integralski transformaciji.
Vse pojme na koncu uporabimo pri reševanju fizikalnih primerov, kot so toplotna prevodnost, elektrostatični problem in nihanje krožne membrane.
Ključne besede: Besselova funkcija, toplotna prevodnost, elektrostatični problem, Hankelova integralska transformacija, Besselova diferencialna enačba, nihanje krožne membrane, integralska transformacija.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2022; Ogledov: 721; Prenosov: 82
Celotno besedilo (2,54 MB) |
5. Priprava nanokompozitov za čiščenje vod : doktorska disertacijaAjra Hadela, 2021, doktorska disertacija Opis: Naraščajoče število prebivalstva, pojav novih onesnaževal, patogenov ter drugih toksinov po vsem svetu negativno vplivajo na kvaliteto in količino voda ter otežujejo zagotavljanje in pripravo čiste pitne vode. Napredki s področja nanotehnologij ponujajo priložnosti za izboljšanje obstoječih in tudi za razvoj novih tehnologij čiščenja vod.
Nanotehnologija omogoča široke možnosti pri izboljševanju učinkovitosti konvencionalnih metod čiščenja vod z uporabo naprednih filtracijskih in adsorpcijskih nanomaterialov. Nanomateriali imajo zaradi svoje majhnosti ter velike specifične površine v primerjavi s konvencionalnimi materiali večjo adsorpcijsko kapaciteto ter večjo selektivnost do vezave različnih onesnaževal, kot so težke kovine, elementi redkih zemelj in odpadna olja, že pri nižjih koncentracijah. Z nanomateriali lahko dodamo nove funkcionalnosti, zmanjšamo problematično mašenje membran in posledično zmanjšamo potrebe po njihovem čiščenju ter podaljšamo njihovo življenjsko dobo ob zmanjšanju obratovalnih stroškov.
V doktorski disertaciji so predstavljene tehnologije priprave nanomaterialov, nanokompozitov in metode imobilizacije nanomaterialov z namenom aplikacije pripravljenih nanomaterialov na področju odstranjevanja mikrobioloških in organskih onesnaževal iz modelnih vod. Nanomateriale smo pripravljali s poliolno in sol-gel sintezo ter soobarjanjem; nanokompozite pa z nanašanjem pripravljenih nanomaterialov na ali z njihovim vgrajevanjem v različne vlakno-tvorne substrate. S pomočjo elektro-oksidacijske filtracije smo razgrajevali fenol, razbarvali metilen modro barvilo in dezinficirali vodo z redukcijo bakterij E. coli in B. subtilis. Za namen elektro-oksidacijske filtracije smo oblikovali in izdelali prilagojen filtracijski modul. Kot filtracijski material smo uporabili antimikrobne in električno prevodni nanokompozit iz poliamid 6.6 tkanine in srebrovih nanožičk. Z uporabo oleofilno funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev smo uspešno adsorbirali odpadno motorno olje iz vodnega medija.
Ključne besede: nanomateriali, nanokompoziti, antimikrobnost, električna prevodnost, elektro-oksidacijska filtracija, adsorpcija olj
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1508; Prenosov: 121
Celotno besedilo (7,75 MB) |
6. Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeTina File, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Ključne besede: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 914; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,07 MB) |
7. Toplotne izgube, analiza stroškov in finančna upravičenost prenove stanovanjske hišeAndreja Kebler, 2019, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela najprej spoznamo procese prenosa toplote v gradbenih konstrukcijah in metode računanja toplotnih izgub. V praktičnem delu smo izračunali toplotne izgube konkretne stanovanjske hiše. Posebno pozornost smo posvetili vplivu toplotnih mostov, katerih vpliv na toplotne izgube smo izračunali s programom HTflux. V nadaljevanju smo na podlagi obstoječih toplotnih izgub predlagali ukrepe za energetsko prenovo. V ekonomskem delu magistrskega dela smo analizirali stroške predlaganih ukrepov prenove in stroške ogrevanja v kurilni sezoni pred in po izvedbi predlaganih ukrepov prenove ter izračunali finančno upravičenost predlaganih ukrepov energetske prenove.
Ključne besede: prenos toplote, toplotna prevodnost, toplotne izgube, stroški ogrevanja, finančna upravičenost
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 1220; Prenosov: 211
Celotno besedilo (4,87 MB) |
8. Vpliv ionov Hofmeisterjeve vrste na premik kritične micelne koncentracije površinsko aktivnih snovi (ionskega tipa) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeVanja Mlinarič, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je ovrednotiti premik kritične micelne koncentracije (CMC) površinsko aktivne snovi, natrijevega dodecil sulfata (SDS) ob dodatku različnih anionov, ki sestavljajo t.i. Hofmeisterjevo vrsto.
Meritve smo izvedli pri dveh temperaturah; 293,15 K in 303,15 K. Za pripravo raztopin smo uporabili ultra čisto vodo (Mili-Q).
Koncentracija dodanih anionov je bila 1 mM in 10 mM. V ta namen smo izbrali NaCl, NaNO3, Na2CO3, Na2SO4 in KSCN.
Določanje CMC je temeljilo na merjenju specifične prevodnosti raztopin v odvisnosti od koncentracije.
Vrednosti specifične prevodnosti se ob prehodu iz premicelarnega področja v micelarno področje spremenijo tako, da lahko na podlagi presečišča dveh premic z različnima naklonoma grafično določimo CMC.
Vrednosti CMC raztopin ob dodatku ionov iz Hofmeisterjeve vrste so v skladu z njihovo lego v Hofmeisterjevi vrsti.
Ključne besede: površinsko aktivne snovi, kritična micelna koncentracija (CMC), natrijev dodecil sulfat (SDS), specifična prevodnost, Hofmeisterjeva vrsta
Objavljeno v DKUM: 10.04.2019; Ogledov: 1703; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,88 MB) |
9. Vpliv obžiranja monofagnega zavrtača na transpiracijo in potencialno alelopatsko sposobnost gostiteljske rastlineAnja Vajnhandl, 2018, magistrsko delo Opis: Rod Allium je ekološko pomemben rod, saj v veliki meri njegovi predstavniki predstavljajo gostiteljske rastline številnim herbivorom. V tem magistrskem delu smo preučevali vpliv monofagnega listnega zavrtača na fiziologijo in kompeticijsko sposobnost gostiteljske rastline. Za primer smo si izbrali interakcijo med vrsto zavrtača Cheilosia fasciata (Diptera: Syrphidae) in njegovo gostiteljsko rastlino Allium ursinum. Preučevali smo razlike v transpiraciji z meritvami prevodnost listnih reţ med tremi tipi listov (zdravimi, okuţenimi listi in listi s simulacijo okuţbe), pri tem pa smo spremljali tudi abiotske dejavnike. Za kompeticijski potencial smo s pomočjo Lepidium testa in testa hlapljivih substanc na rastišču testirali ali prihaja do razlik v alelopatskem učinkovanju. Zanimalo nas je tudi ali bodo listi s simulacijo okuţenosti lista kazali kakšno podobnost z ostalima tipoma listov. Prevodnost listnih reţ je pri vseh tipih listov padala skozi čas. Listi s simulacijo okuţbe so ohranili najboljšo stomatalno prevodnost po obdobju cvetenja čemaţa, vendar so razlike med tipi listi bile majhne. Dokazali smo, da je čemaţ alelopatsko aktiven, saj je s koncentracijo vodnih ekstraktov iz listov dolţina kalic padala, višji kompeticijski potencial sta imela okuţen tip lista in list s simulacijo okuţbe v primerjavi z zdravim tipom lista. Na rastišču ni bilo razlik v alelopatskem učinkovanju hlapljivih substanc v in izven sestoja. Metoda s poškodbo lista (luknjanje) se je izkazala za manj učinkovito pri posnemanju objedanja listnega zavrtača.
Ključne besede: čemaţ, Allium ursinum, listni zavrtač, Cheilosia fasciata, porometrija, prevodnost listnih reţ, listna reţa, Lepidium test, alelopatija
Objavljeno v DKUM: 06.03.2018; Ogledov: 1282; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,86 MB) |
10. Vpliv skupnih ionov na prevodnost elektrolitskih mešanicLara Forstner, 2017, diplomsko delo Opis: S konduktometrično metodo smo v termostatirani celici merili vpliv iona na prevodnost elektrolitov pri 25℃. Za merjenje prevodnosti smo pripravili raztopine NaCl, KCl in NaNO3 s koncentacijo od 0,001 do 0,01 mol/L. Mešanice soli smo pripravili tako, da je bila skupna koncentracija vedno 0,01 mol/L. Spreminjali smo sestavo mešanic in merili spremembe prevodnosti. V raztopini NaCl in KCl smo preučevali vpliv skupnega aniona, v NaCl in NaNO3 vpliv skupnega kationa, v mešanici KCl in NaNO3 pa ni skupnega iona, ki bi vplival na skupno prevodnost.
S pomočjo grafov čistih elektrolitov smo potrdili Kohlrausch-ev zakon. Molske prevodnosti mešanic se gibljejo med vrednostmi čistih raztopin in so odvisne od sestave elektrolitske mešanice in od gibljivosti skupnih ionov.
Ključne besede: prevodnost elektrolitov, skupni ion, Kohlrausch-ev zakon, molska prevodnost
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1310; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,56 MB) |
