| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBLEM MEDKULTURNOSTI PRI PREVAJANJU TRIVIALNE LITERATURE, NA PRIMERU ROMANOV ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU IN BOTER
Janko Trupej, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen pričujočega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so medkulturni in ideološki dejavniki vplivali na prevajanje trivialne literature v obdobju, ko je bila Slovenija članica SFRJ. Ti faktorji vplivajo na prevajalske strategije, zato se nekateri prevodi bistveno razlikujejo od izvirnikov. Raziskava je bila izvedena na podlagi primerjave izvirnikov in slovenskih prevodov romanov Boter, pisatelja Maria Puza in Zaklad v Srebrnem jezeru, katerega avtor je Karl May. Obe književni deli prištevamo med trivialno literaturo, ki dosega visoko branost in ima lahko na bralce zato močan vpliv. V diplomskem delu smo se pri primerjavi med izvirnikom in prevodom osredotočili na štiri kategorije: narodnost, rasizem, religija in profanost. S pomočjo metode Kitty M. van Leuven-Zwart smo na podlagi mikrostrukturne primerjave, torej primerjave na ravni povedi, ugotavljali, ali so morebitni prevodni premiki vplivali na makrostrukturo romana, torej na karakterizacijo pripovednih oseb, potek dogajanja, itd. Ugotovili smo, da so bili prevodni premiki pri prevajanju Zaklada v Srebrnem jezeru pogostejši kot pri Botru in so bolj vplivali na makrostrukturno raven. Pri primerjavi prevajalskih strategij smo prišli do zaključka, da je razlog različen pomenski potencial del in različno ciljno bralstvo romanov.
Ključne besede: medkulturnost, ideologija, trivialna literatura, prevajalske strategije, prevodni premiki, narodnost, religija, rasizem, profanost, mikrostruktura, makrostruktura.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2345; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (562,08 KB)

2.
SLOGOVNA PRIMERJAVA IZVIRNIKA IN SLOVENSKEGA PREVODA ROMANA AGATHE CHRISTIE: UMORI PO ABECEDI
Sandra Muhič, 2009, diplomsko delo

Opis: Med sočasnim branjem angleškega romana Agathe Christie The ABC Murders in njegovega prevoda Slovenke Brede Konte Umori po abecedi smo odkrili prevodne premike, ki so se nam zdeli zanimivi. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na prevodne premike na leksikalni ravni, prav tako so nas zanimali prevodi tujk, kot zadnje smo pod drobnogled vzeli izpuste. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: iz teoretičnega in praktičnega. V prvem delu smo predstavili problematiko prevajanja vsakega področja. Prav tako smo izpostavili že ugotovljena spoznanja iz področij prevajanja leksikalnih variacij, tujk in izpustov. V teoretičnem delu smo s prilagojenim modelom Kitty van Leuven-Zwartove analizirali primere iz prevoda. Vsaka podkategorija vsebuje podrobno analizo primerov ter naše predloge. Prav tako smo opisali kakšen vpliv imajo prevodni premiki na stilistično vrednost romana in predvsem kako to vpliva na bralčevo sprejemanje prevoda. Ugotovili smo, da ne glede na obsežnost premika, je prevod stilistično drugačen od originala. S tem ni mišljeno, da je prevod slabši, le različne prvine so izražene drugače.
Ključne besede: stilistika, prevodni premiki, leksikalne variacije, tujke, izpusti
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3440; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (472,27 KB)

3.
PREVODNI PREMIKI KULTURNIH ELEMENTOV V ANTIUTOPIJI HANDMAID`S TALE
Romina Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bil ugotoviti, do katerih prevodnih premikov je prišlo pri prevajanju romana Deklina zgodba Margaret Atwood s posebnim poudarkom na analizi medkulturnih elementov te antiutopije. Pri primerjavi izvirnika s prevodom smo se osredotočili na tri kategorije: religijo, antifeminizem in profanost. S pomočjo metode za primerjavo in opis razlik med izvirnikom in prevodom, ki jo je razvila Kitty M. van Leuven-Zwart, smo na podlagi mikrostrukturne primerjave, torej primerjave na ravni povedi, ugotavljali, ali so morebitni prevodni premiki vplivali na makrostrukturo romana, torej na karakterizacijo pripovednih oseb, potek dogajanja itd. Ugotovili smo, da pri prevajanju elementov religioznih elementov ni prišlo do pretiranih mikrostrukturnih premikov, torej makrostruktura zgodbe ni bila prizadeta. Tudi pri analizi prevajanja antifeminističnih elementov nismo zaznali številčnejših mikrostrukturnih premikov, čeprav so se pojavili premiki v slogu in registru, kar je vplivalo na makrostrukturo zgodbe. Pri analizi prevajanja elementov profanosti pa smo ugotovili, da so bili le-ti omiljeni, kar je povzročilo mikrostrukturne premike in spremembe na makrostrukturni ravni zgodbe.
Ključne besede: medkulturni elementi, prevodni premiki, mikrostruktura, makrostruktura, religija, antifeminizem, profanost
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 1876; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
PREVODNI PREMIKI V DRAMI TENNESSEEJA WILLIAMSA TRAMVAJ POŽELENJE (A STREETCAR NAMED DESIRE)
Daniela Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti, kako prevodne spremembe na mikrostrukturni ravni besedila vplivajo na makrostrukturno raven. Uporabila sem metodo avtorice Kitty M. Van Leuven-Zwart ter na kratko predstavila tudi drugo metodo, ki jo je osnovala Adrienne Brieffies. Z Uporabo Leuven-Zwartove metode sem lahko izluščila številne prevodne premike v slovenskem prevodu, ki ga je zasnoval Zdravko Duša. Ugotovila sem, da se v prevodu pojavijo številni premiki na mikrostrukturni ravni. Eden izmed najpomembnejših je stilistična modulacija/specifikacija/register. Ti premiki se pojavijo predvsem pri glavni ženski osebi, Blanche DuBois ter posledično spremenijo njeno osebnost.
Ključne besede: Prevodni premiki, Tennessee Williams, Kitty M. Van Leuven-Zwart, Adrienne Brieffies, Tramvaj Poželenje, drama, mikrostrukturna raven, makrostrukturna raven
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 2113; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (347,91 KB)

5.
Prevajanje »polomljene« angleščine v romanu Vse je razsvetljeno
Tina Gorečan, 2011, diplomsko delo

Opis: Vse je razsvetljeno je prvi roman ameriškega pisatelja Jonathana Safrana Foerja, ki je že kmalu po izidu postal knjižna uspešnica. Roman je razdeljen na dva glavna dela. Vsakega od njiju v povsem različnem slogu pripoveduje ena od obeh glavnih pripovednih oseb. Namen diplomske naloge je bil analizirati t.i. »polomljeno« angleščino, enega od omenjenih dveh slogov v romanu Everything Is Illuminated in njegovem slovenskem prevodu Vse je razsvetljeno, ter ugotoviti, kako prevodni premiki na mikrostrukturni besedilni ravni vplivajo na makrostrukturno pripovedno raven prevodnega besedila. Analizo smo izvedli s prevodoslovno metodo Kitty Van Leuven Zwart, ki je pokazala številne prevodne premike v slovenskem prevodu Alenke Moder Saje. Glede na pogostost prevodnih premikov na mikrostrukturni ravni je slednje vplivalo na makrostrukturno raven. Ker se prevodni premiki pojavijo v pripovedi ene od glavnih pripovednih oseb, Aleksandra Peršova, ti posledično zmanjšajo rabo »polomljenega« jezika v slovenščini in spremenijo njegovo osebnost.
Ključne besede: književno prevajanje, prevajanje »polomljene« angleščine, Vse je razsvetljeno, Jonathan Safran Foer, Kitty van Leuven-Zwart, prevodni premiki, mikrostrukturna raven, makrostrukturna raven.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 1928; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (384,09 KB)

6.
PREVAJANJE VOJAŠKE TERMINOLOGIJE V ROMANU SOVRAŽNE VODE
Marko Štefanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Prevajanje leposlovnih besedil, ki se opirajo na določeno stroko, je precej zahtevno, saj mora prevajalec poleg dobrega poznavanja obeh jezikov in izhodiščne ter ciljne kulture obvladati tudi strokovno izrazje, ki se v besedilu pojavlja. Takšen je tudi roman Sovražne vode, ki opisuje pomorski vojaški konflikt med sovjetsko in ameriško mornarico na vrhuncu hladne vojne. Posebnost romana se kaže v velikem deležu vojaškega strokovnega izrazoslovja, ki od prevajalca zahteva veliko mero pazljivosti in strokovnega poznavanja področja. Prevodni premiki na ravni besedila lahko namreč povzročijo spremembe na makrostrukturni ravni romana. V diplomskem delu je podrobneje predstavljena problematika prevajanja vojaške terminologije, kot tudi oddelek v Slovenski vojski, ki se s tem ukvarja, prav tako so skozi potek diplomskega dela podani nasveti, ki bodo morda uporabni prevajalcem, ki se s tovrstno terminologijo srečujejo.
Ključne besede: leposlovje, vojaška terminologija, izhodiščna kultura, ciljna kultura, prevodni premiki, analiza prevoda, kontrastivna analiza
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1208; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (407,27 KB)

7.
PREVODNI PREMIKI V SKRIVNOSTI IN MOČI
Katja Šešerko, 2014, magistrsko delo

Opis: Po knjigah za samopomoč posega vedno več ljudi. Postale so stalnica na knjižnih policah nesrečnih, bolnih in razočaranih, ki želijo svoje težave odpraviti sami, za štirimi stenami. Knjige za samopomoč prihajajo iz celega sveta in če želimo vsem bralcem omogočiti enako bralno izkušnjo, je potrebno zagotoviti kakovostne prevode le-teh. Magistrska naloga se osredotoča na prevajanje knjig za samopomoč, na umetnost prepričevanja z besedo in na iskanje razlik oz. prevodnih premikov med knjigama The Secret in The Power ter njunima slovenskima prevodoma. The Secret in The Power je avtorica Rhonda Byrne napisala z namenom pomagati bralcem najti rešitve za njihove težave. Ponovitve določenih besed in besednih zvez, poudarki ter številne velike začetnice pri besedah, ki niso lastna imena, imajo zato posebno retorično funkcijo – bralcu vtisniti v spomin določeno trditev in ga v nekaj prepričati. V prevodih del »Skrivnost« in »Moč« prihaja do nekaterih izpustov pogosto ponovljenih besed in besednih zvez ter do težav pri izbiri vrste nazivanja bralca. Prav tako prihaja do nedoslednega prevajanja velikih začetnic pri besedah, ki niso lastna imena. Zaradi tega se do neke mere izgubi avtoričina spretna izbira besed in njena prepričevalna moč. Ker je pri knjigah za samopomoč bistvenega pomena ravno prepričevanje z besedami, se morajo vse omenjene značilnosti v večji meri ohraniti v prevodu. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali je prevajalkama knjig The Secret in The Power v prevodih uspelo obdržati avtoričin namen in kako sta prevoda prilagajali slovenskim bralcem.
Ključne besede: Knjige za samopomoč, Skrivnost, Moč, prevodni premiki, umetnost prepričevanja, manipulacija, nazivanje, pisanje z veliko začetnico, ponavljanje, teorija skoposa.
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 1125; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
PRIMERJAVA ROMANOV DEKLINA ZGODBA IN FILIO NI DOMA TER ANALIZA PREVODA DEKLINE ZGODBE
Jovana Mačužić, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom "Primerjava romanov Deklina zgodba in Filio ni doma ter analiza prevoda Dekline zgodbe" se v največji meri ukvarja z analizo obeh obravnavanih romanov z vidika feministične literarne vede. Oba romana spadata v žanr distopije, ki sem jo najprej predstavila in nato iz obeh fabul izluščila distopične ideje, ki so bile pomembne za razumevanje fabul in nadaljnjo analizo. Pri obravnavi feminističnih idej mi je bila v veliko pomoč knjiga Politika spola/teksta avtorice Toril Moi, v kateri so predstavljene anglo-ameriške in francoske feministične literarne kritičarke in njihove ideje. V obeh romanih sem poiskala feministične ideje, in sicer idejo o lastni sobi, o kateri je pisala Virginia Woolf v svojem eseju »Lastna soba«, idejo o ženski-pošasti avtoric Susan Grubar in Sandre M. Gilbert ter idejo o binarnih opozicijah moški-ženska in idejo o ženstvenem glasu in podobah vode kot varnem zavetju maternice, o katerih je pisala Hélène Cixous. Po določitvi feminističnih idej sem analizirala slog obeh romanov tako, da sem poiskala simbole in retorične figure, v katerih se te ideje odražajo. V izbranih poglavjih sem analizirala simbole, primere ali komparacije, metafore, namige ali aluzije, soglasniške stike ali konsonance, samoglasniške stike ali asonance ter ponavljanja ali iteracije. Olepšave ali evfemizme sem iskala le v Deklini zgodbi, saj jih v Filio ni doma ni bilo dovolj za analizo. V slednjem romanu so pogostejše poosebitve ali personifikacije. Po analizi izbranih simbolov in retoričnih figur sem ugotovila, da je njihova tematska funkcija zelo izrazita, saj pričajo o pomembnosti ženske samostojnosti in izobrazbe, zmožnosti lastnega mišljenja in izražanja ter lastne odločitve glede telesa in spolnosti. Skozi distopijo so prikazane groteskne posledice omejitve žensk na vseh področjih in zgrešenost popolnega patriarhalnega sistema, ki ženski na vse načine omejuje svobodo. Slog avtoric je izviren, zato sem analizirala tudi prevod Dekline zgodbe, saj me je zanimalo, kako se je slog izvirnika v prevodu ohranil ali izgubil. Ugotovila sem, da je največ prevodnih premikov prav na ravni sloga, kar pa večinoma ni vplivalo na semantiko besedila, v določenih primerih pa so prevodni premiki posegali tudi v makrostrukturo besedila, sploh pri izpustu celotnega odstavka ter neprimernih prevodih, ki so spremenili izvirni pomen.
Ključne besede: antiutopija, distopija, distopični elementi, feministična literarna veda, feministične ideje, ženstvena pisava, analiza sloga, prevodni premiki
Objavljeno: 07.05.2015; Ogledov: 1358; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
PREVAJALSKO-IDEOLOŠKI PREMIKI V SLOVENSKIH PREVODIH ROMANA HEIDI
Vesna Krofl, 2015, magistrsko delo

Opis: Ideologija je že od nekdaj skrita v literarnih delih in njihovih prevodih. Prevodoslovje pa se teh ideoloških vplivov zaveda v zadnjem desetletju. Prevod je vedno tudi odraz vrednot ter ideoloških in poetoloških pozicij ciljne družbe. Če se prevajalec zaveda morebitnih ideoloških manipulacij, ki vplivajo na njegov prevod, se jim lahko tudi zavestno upre in poskuša ustvariti ideološko čimbolj nevtralen prevod. Slovenski prevod romana Heidi prevajalke Mete Sever je odličen primer ideološke manipulacije. V magistrskem delu smo primerjali prevodne rešitve krščanskih prvin iz dveh slovenskih prevodov romana Heidi z izvornimi odlomki. Prevoda tega znamenitega mladinskega literarnega dela sta prispevala Meta Sever in Ivan Žigon. S tem smo želeli pojasniti vpliv ideologije na nastanek literarnega prevoda. S primerjalno analizo smo pokazali, kako zelo se prevoda razlikujeta z vidika verskih oziroma krščanskih prvin in da jih je Meta Sever iz svojega prevoda povsem izključila. Potrdili smo tudi predpostavko, da so prevajalčeve strategije in njegovo delo vedno vsaj delno ideološko manipulirani.
Ključne besede: literarni prevod, roman Heidi, krščanske prvine, prevodni premiki, ideologija
Objavljeno: 16.04.2015; Ogledov: 882; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (543,04 KB)

10.
Narkomansko izrazoslovje v prvi sezoni nadaljevanke Skrivna naveza
Mihael Leben, 2016, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje je najpogostejši način prevajanja avdiovizualnega materiala v večini evropskih držav z manj kot 25 milijoni govorcev. Pogovorne ali stilno zaznamovane besede v podnapisih pogosto zamenjajo knjižni izrazi, kar zviša register govorca. V nadaljevanki Skrivna naveza se v veliki meri pojavljajo govorci narkomanskega slenga, ki ob pogovornih izrazih vsebuje tudi elemente žargona in latovščine. Ustvarjalci so z uporabo take govorice želeli prikazati realen odraz življenja na ulici, njihov jezik, kar pa je otežilo razumevanje povprečnega gledalca. Cilj diplomske naloge je bil preveriti, ali je prevajalcu uspelo uspešno prenesti narkomansko izrazoslovje v ciljni jezik ter ohraniti register govorcev. Sprememba registra lahko namreč odločilno vpliva na karakterizacijo lika. Proces dekodiranja narkomanske govorice je potekal s pomočjo ustrezne literature in spletnega slovarja Urban Dictionary. Analiza podnapisov je pokazala, da je pri prenosu narkomanskega izrazoslovja v ciljni jezik prišlo do številnih prevodnih premikov, večinoma so slengovske izraze zamenjali knjižni. Rezultat je bil višanje registra in deloma tudi poseg v samo predstavitev likov in zgodbe.
Ključne besede: podnaslavljanje, narkomansko izrazoslovje, prevodni premiki, sleng
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 515; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (557,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici