| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlikovalna raba zaimkov v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku, Samostalniški zaimki v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča
Mojca Hauptman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razlikovalna raba zaimkov v osrednje- in vzhodnoslovensken knjižnem jeziku in podnaslovom Samostalniški zaimki v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča sem raziskovalni problem proučila iz naslednjih vidikov: obravnavana sta bila dva tipa jezika, in sicer osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski (prekmurski in vzhodnoštajerski) knjižni jezik, njune razvojne značilnosti in vloga posameznega avtorja pri njegovem oblikovanju. V nadaljevanju so bile prikazane glavne značilnosti bohoričice 16. stoletja in ogrice, podane so bile natančne značilnosti Trubarjevega in Küzmičevega jezikovnega koncepta. Predstavljena je bila zgodba Matejevega evangelija in posamezne značilnosti Trubarjevega in Küzmičevega prevoda le-tega. Na podlagi sodobne klasifikacije je bila opravljena analiza samostalniških zaimkov. Gradivo je bilo izpisano glede na osnovni sklanjatveni vzorec. Primerjano je bilo s Slovarjem jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Slovarjem stare knjižne prekmurščine, Slovarjem beltinskega prekmurskega govora, Pavlovo prekmursko slovnico Vend nyelvtan iz leta 1942 in sodobnim knjižnim jezikom (Slovenska slovnica 2000). Analiza je pokazala večje glasoslovne razlike in le malo podobnosti med obema avtorjema, več podobnosti je bilo med Trubarjem in ostalimi protestantskimi pisci ter Küzmičem in Slovarjem stare knjižne prekmurščine, Slovarjem beltinskega prekmurskega govora in Pavlovo prekmursko slovnico Vend nyelvtan. Večja odstopanja so tudi v primerjavi s sodobnim knjižnim jezikom. Skozi analize se je pokazalo tudi, da je bila raba naslonskih oblik v 16. stoletju pri Trubarju in v 18. stoletju pri Küzmiču redka v primerjavi s sodobnim knjižnim jezikom, kjer raba naslonskih oblik prevladuje. Pri obeh avtorjih so vidne tudi različne pravopisne posebnosti, ki so vezane na pravilno rabo predloga in zaimka (pisanje zaimka skupaj s predlogom, na katerega se le-ta navezuje, in napačna raba predlogov). Nalogi je bil dodan slovarček zaimkov, ki je narejen po zgledu Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Zaimkom iz obeh prevodov so dodani še zaimki, ki se pojavljajo v Slovarju stare knjižne prekmurščine v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem in nemško-slovenskem slovarju, v slovarju Franca Novaka z naslovom Slovar beltinskega prekmurskega govora, v Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju Francka Mukiča in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: osrednjeslovenski in prekmurski knjižni jezik, Trubarjev in Küzmičev prevod Matejevega evangelija, razvoj pisave na slovenskem, zgodovinski razvoj zaimka, samostalniški zaimek.
Objavljeno: 27.01.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (748,90 KB)

2.
Botanično izrazje v slovenskih prevodih izbranih del Williama Shakespearja: analiza izvirnika in prevodov
Nina Balažek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Botanično izrazje v slovenskih prevodih izbranih del Williama Shakespearja: analiza izvirnika in prevodov so zbrana imena rastlin in rož, ki se pojavljajo v Shakespearjevih delih, tragediji Hamlet in komediji Sen kresne noči. Imena rastlin in rož smo pridobili iz različnih virov, in sicer smo izhajali iz članka Phyllis Cooka William Shakespeare, Botanist, Henry Ellacombove knjige The Plant-Lore & Garden-Craft of Shakespeare in Male flore Slovenije (Martinčič idr. 1999), s pomočjo katere smo klasificirali rastline in rože. Imena smo zbirali ročno z branjem izvirnikov in njihov prevod preverjali v šestih slovenskih prevodih. Uporabili smo tudi korpus Opensourceshakespeare s pomočjo katerega smo preverjali pogostost pojavljanja imen določenih rastlin. Imena rastlin smo razvrstili tako, da smo najprej navedli ime, ki se pojavlja v Shakespearjevem izvirniku, nato smo navedli moderno znanstveno ime rastline, družino v katero spada ter na koncu še uradno ali narečno slovensko poimenovanje. Opazovali smo 97 imen rastlin/rož, od tega 34 imen, ki se pojavljajo v drami Hamlet in 63 imen, ki se pojavljajo v drami Sen kresne noči. S pomočjo dostopne literature smo ugotovili, da se nekatera današnja imena rastlin razlikujejo od tistih v Elizabetinski dobi, zato smo opazovali ali je to v slovenskih prevodih upoštevano. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na opazovanje simboličnega pomena rastlin/rož in morebitno spremembo simbolizma v slovenskih prevodih. Uporabili smo štiri slovenske prevode drame Hamlet, in sicer prevod Otona Župančiča, Milana Jesiha, Janka Modra in Srečka Fišerja ter dva slovenska prevoda drame Sen kresne noči, Otona Župančiča in Milana Jesiha. V slovenskih prevodih smo opazovali ali so prevajalci upoštevali vse rastline in njihovo pomembnost kot del poteka zgodbe v drami ali so katero omembo rastline izpustili ali jo nadomestili s kakšno drugo rastlino. Opazovali smo kakšna poimenovanja rastlin je vseboval slovenski prevod, in sicer ali je šlo za narečno poimenovanje, uradno slovensko poimenovanje ali samo za namigovanje na rastlino. Ravno izbor besed s strani prevajalcev nam pove veliko o času nastanka prevodov ter o spremembi jezika skozi čas.Prav tako pa nastanek prevodov ponuja mnogo informacij o zgodovini, jeziku, razlikah med kulturama in simbolizmu. Simbolizem rastlin/rož lahko pripomore k dojemanju drame in nakazuje na razlike v dojemanju drame v Angliji in Sloveniji. Povprečni slovenski bralec mora simbolizem razumeti, če želi da mu je drama popolnoma razumljiva in smiselna.
Ključne besede: jezik rož, William Shakespeare, Hamlet, Sen kresne noči, simbolizem rož, slovenski prevod, Elizabetinska doba.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 364; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (717,14 KB)

3.
Prevajanje neologizmov v otroški književnosti na primerih slovenskih prevodov otroškega dela The BFG Roalda Dahla
Dolores Dolšak, 2018, magistrsko delo

Opis: Pri književnem prevodu mora prevajalec upoštevati mnogo dejavnikov, kot so ciljni literarni sistem in čas, namen izvirnega in ciljnega besedila in naslovnik. Prevajanje otroške književnosti je posebej zahtevno prav zaradi ciljnega občinstva, ki ima omejene jezikovne in kognitivne sposobnosti, hkrati pa se mora prevajalec znati vživeti v otrokov svet in biti kreativen, kar mu omogoča več svobode kot prevajalcu literature za odrasle. Poseben izziv pri prevajanju otroške literature predstavljajo neologizmi, na novo skovane besede, navadno izpeljanke iz že znanih besed ali delov besed. Roald Dahl je avtor številnih knjig za otroke, med katerimi je tudi delo The BFG, zgodba o velikem dobrodušnem velikanu, ki ima prav poseben način govora – uporablja veliko neologizmov. V magistrski nalogi na podlagi teoretskih osnov prevajanja otroške literature, prevajanja in tvorjenja neologizmov ter posodabljanja prevodov analiziramo dva slovenska prevoda književnega dela The BFG prevajalcev Jožeta Prešerna iz leta 1994 (Veliki dobrodušni velikan) in Ane Barič Moder iz leta 2008 (VDV). Primerjalna analiza prevodov izvirnih neologizmov je pokazala, da je prvi prevod v veliki meri neprilagojen ciljnemu občinstvu, saj je zaradi direktnih prevodov velikokrat nerazumljiv, prav tako pa prevajalec izvirnih neologizmov v večini ne prevaja z neologizmi, kar kaže na odsotnost kreativnosti. V ponovnem prevodu se je prevajalka pri prevajanju večine neologizmov odločila obdržati nove skovanke in v slovenščini oblikovala nove neologizme. Posegla je tudi po nekaj kulturnih ustreznicah in tako besedilo približala kognitivnim sposobnostim otrok.
Ključne besede: Roal Dahl, otroška literatura, The BFG, neologizmi, ponovni prevod, prevajalski postopki, Peter Newmark
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 485; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

4.
Raba neustreznih prevodov in izrazov v slovenskih verzijah uredb EU na področju letalstva
Žan Majhenič, 2018, diplomsko delo

Opis: Z vstopom v EU je Slovenija prevzela pravni red, ki velja v EU, in možnost sooblikovanja zakonodaje EU, s tem pa pravico, da zakonodajne akte, ki so bili prej na ravni mednarodnih pogodb, pridobiva izvirno v svojem jeziku in ne izvedeno s pomočjo prevodov in razlag. To pa je državi prineslo tudi obveznost, da s svojimi pravnimi strokovnjaki in strokovnjaki z urejanega področja ubesedi zakonodajne akte EU na primerno visoki ravni. Na primeru Izvedbene uredbe komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa poskušam pokazati pasti in stranpoti slabo opravljenega dela. Tako se polotim posameznih izrazov v omenjeni uredbi, ki so po mojem mnenju ubesedeni slabo do te mere, da predstavljajo nepotrebno omejitev v nasprotju z osnovnim namenom ideje pripraviti strokoven in ustrezen prevod dokumenta. Da je omenjena uredba pomanjkljiva zaradi neustreznosti prevodov in uporabljenega izrazoslovja ni zgolj moje mnenje, saj je prišlo pred časom do popravka omenjene uredbe, zato se v nadaljevanju naloge dotaknem tudi popravka. Primerjam, kako se popravek dotika delov prvotne uredbe, ki jih vzorčno prikazujem kot primere slabih prevodov in uporabljenih izrazov. Tudi popravek je, kot kaže, zgrešil merjeni cilj, da izboljša razumljivost in odpravi napake, saj na nekaterih mestih mogoče celo poslabša razumevanje in jasnost obravnavane tematike. Izbrana uredba, na katero je osredotočena naloga, je pomembna zato, ker je obsežna in obdeluje pomembno in obsežno področje letalstva (SERA Del A), po drugi strani pa je v pripravi sorodna in podobno obsežna uredba (SERA Del B), kjer se lahko na osnovi zaznanega, in upajmo, da tudi naučenega, izognemo podobni neustreznosti.
Ključne besede: uredba, popravek, prevod, letalstvo, navigacijske službe zračnega prometa, kontrola zračnega prometa, primerjava razumljivosti, letalsko izrazoslovje
Objavljeno: 12.03.2018; Ogledov: 842; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
»Atila, bič božji« in »Atila – zgodovinski roman«: Prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov
Peter Koša, 2017, magistrsko delo

Opis: Prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov predstavlja velik izziv za prevajalce, saj uspešno prevajanje le-teh zahteva od prevajalcev odlično poznavanje tako izhodiščnega in ciljnega jezika kot tudi izhodiščne in ciljne kulture. V magistrski nalogi so predstavljene strategije prevajanja kulturno zaznamovanih izrazov v delu A láthatatlan ember madžarskega avtorja Géze Gárdonyija. Ker delo zajema zgodovinsko tematiko iz časa Hunov, vsebuje veliko kulturno pogojenih izrazov, ki zajemajo skoraj vsa področja življenja. V teoretičnem delu je posebna pozornost namenjena slovensko-madžarskim (predvsem literarnim) stikom, avtorju ter njegovemu delu. Teoretični del prav tako zajema strategije prevajanja različnih avtorjev in njihovo primerjavo. Empirični del vsebuje primerjalno analizo med izvirnikom ter prevodoma Jožefa Smeja iz leta 1973 (Atila, bič božji) in Judite Trajber iz leta 2011 (Atila – zgodovinski roman). V prevodu Smeja je ohranjenih več kulturnospecifičnih elementov izvirnega kulturnega okolja, v ciljnem jeziku je ohranil je več izrazov, ki jih je v samem besedilu ali v prevajalčevih opombah tudi razložil. Prevod Judite Trajber je precej zgodovinsko naravnan, v mnogih primerih je prednost pred izvirnim besedilom dajala zgodovinskim dejstvom, vtis zgodovinskosti pa je podkrepila tudi z izčrpnimi opombami. Kljub temu se je z izrazitim podomačevanjem in posploševanjem v njenem prevodu izgubilo več kulturno zaznamovanih prvin kot v starejšem prevodu.
Ključne besede: Géza Gárdonyi, Atila, bič božji, Atila – zgodovinski roman, A láthatatlan ember, kulturno zaznamovani izrazi, prevajalske strategije, književni prevod, Newmark
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 1244; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

6.
Gulliverjeva potovanja v prevodu Izidorja Cankarja
Barbara Simoniti, 1991, izvirni znanstveni članek

Opis: Na Slovenskem imajo Gulliverjeva potovanja že skoraj stoletno zgodovino: prvič so izšla 1894 v sentimentalni večerniški priredbi Vinka Bregarja z naslovom Potovanje v Liliput. Nove izdaje še kar nastajajo - od stripa do slikanice za najmlajše in gledaliških priredb. Imamo osemnajst različic Gulliverja, od tega sedemnajst priredb in le en prevod. Namen tega zapisa je prikazati odnos med izvirnikom in slovenskim prevodom. Ta je izšel 1951, točno dve stoletji in četrt za izvirnikom, kar se zdi silno veliko, hkrati pa je eden naših zgodnejših prevodov iz angleščine. Kasneje je bil še trikrat ponatisnjen-nazadnje 1986.
Ključne besede: angleška književnost, slovenski jezik, Gulliverjeva potovanja, Izidor Cankar, prevod
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 626; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
France Bevk: Sunduk s serebrom
Jurij Rojs, 1973, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: slovenska književnost, ruski jezik, France Bevk, prevod, recenzija knjige
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 546; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (863,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Prevajanje lastnih imen - otroška literatura
Sara Marčun, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je teoretičnega značaja, saj so v njem razloženi sledeči termini: prevajanje, prevod in vloga prevajalca. Prevajanje je proces prenosa podatkov iz enega v drug jezik, prevod pa je izdelek prevajanja. Prevajalec pa je opredeljen kot producent prevoda. Posebno poglavje je namenjeno lastnim imenom in njihovemu prevajanju. S pomočjo različnih avtorjev in strokovnega gradiva so opredeljena lastna imena in predstavljeni načini prevajanja le-teh. V sklop lastnih imen sodijo osebna imena, geografska poimenovanja, vzdevki, imena stvarnih danosti (npr. imena teles, časopis itd.) … V nadaljevanju diplomskega dela sta opredeljeni mladinska in otroška književnost ter so izpostavljene zvrsti, ki jih otroška književnost zajema. Znotraj tega poglavja je navedeno mnenje V. Cerarja, da se prevajalec ali prevajalka velikokrat odloči za priredbo in ne prevod. Prevajalec naj se bi po Cerarjevih besedah poosebil s ciljno publiko. Omeni tudi, da je dobro in hkrati slabo, če se prevajalec začetnik loti prevajanja otroške literature; dobro plat pripisuje dejstvu, da se mlad prevajalec še dobro spominja otroštva ali pa ima majhne otroke, s katerimi se lahko poistoveti. Pozitivno pri mladem prevajalcu je tudi kršenje določenih norm. Slabo stran prevajalca začetnika pa pripisuje njegovi neizkušenosti in okornosti. V nadaljevanju so predstavljena obdobja branja; od predbralnega obdobja otroka do mladostništva. Otroku v predbralnem obdobju je po besedah švicarskega psihologa, filozofa ter naravoslovca, Jean-a Piaget-a ter avtoricam dela »Pogledi na mladinsko literaturo« Marjane Kobe in Savine Zwitter (22. prevajalski Zbornik društva slovenskih prevajalcev »PREVAJANJE otroške in mladinske književnosti«) pomembna nazornost; otrok mora imeti možnost, da se lahko osredotoči na eno stvar. Ne potrebuje abstraktne ravni, saj je ne more razumeti, temveč potrebuje preprosto strukturirano delo, znotraj katerega se ne izgublja. Otrok se torej v predbralnem obdobju osredotoča le na eno stvar in to je v večini primerov »slika«. Imena ga ne zanimajo, zato je tudi težko določiti mejo, kdaj se otrok začne za ime zanimati ter v kolikšni meri mu je ime pomembno. Znotraj enake starosti se namreč otroci zanimajo za različne stvari, imajo različne sposobnosti in zmožnosti.
Ključne besede: lastna imena, otroška literatura, prevajanje lastnih imen, slikanica, prevod, priredba.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1324; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (727,95 KB)

9.
PINTERJEV V PRAH SE POVRNEŠ V SLOVENSKEM PREVODU
Jaka Medved, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je identificirati in opisati prevodne premike, do katerih je prišlo v slovenskem prevodu V prah se povrneš Harolda Pinterja in njihov vpliv na njegov slog. Nekaj več pozornosti smo namenili tematiki holokavsta, ki v drami ni neposredno izražena. Prevodne premike smo ustrezno kategorizirali. Znotraj dialoga smo prevodne premike razvrstili v kategorije, kot so vulgarizmi, ponovne pojavitve in stihomitija, dodajanje in izpuščanje ter druge. Ugotovili smo, da je prevodnih premikov malo, za tiste, ki smo jih našli, pa smo predlagali lastne prevajalske rešitve.
Ključne besede: Harold Pinter, drama, holokavst, prevod, gledališče prevodni premiki, slogovne značilnosti.
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 789; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (977,00 KB)

10.
Kratka proza Alice Munro v slovenskem literarnem in kulturnem prostoru
Tjaša Mohar, 2016, doktorska disertacija

Opis: Kanadska pisateljica Alice Munro, mojstrica sodobne kratke proze in prejemnica Nobelove nagrade za književnost leta 2013, je pozornost literarnih kritikov v svoji domovini pritegnila že leta 1968 z objavo svoje prve zbirke kratkih zgodb. V dolgoletni pisateljski karieri je izdala štirinajst zbirk kratkih zgodb, za katere je prejela številne pomembne književne nagrade, med drugim leta 2009 mednarodno nagrado man booker za življenjsko delo. Številne njene zbirke so postale mednarodne prodajne uspešnice, v Sloveniji pa je bila popolnoma spregledana vse do leta 2003, ko je bila v slovenščino prevedena ena izmed njenih zgodb, šele leta 2010 pa sta bili v slovenščino v celoti prevedeni dve njeni zbirki. Potem ko je avtorica leta 2013 prejela Nobelovo nagrado, smo poslovenili še dve njeni zbirki. Osrednje vprašanje, na katerega želi odgovoriti disertacija, je, zakaj je bila Alice Munro v Sloveniji tako dolgo spregledana. Naša predpostavka je, da se razlogi za to skrivajo tako v specifikah njene pisave kot v posebnostih slovenskega kulturnega in literarnega prostora. Pisavo Alice Munro odlikujejo dovršen literarni slog, zapletene pripovedne tehnike, »regionalizem« in osveščenost glede ženskega vprašanja. Zaradi omenjenega je prenos njenih del v slovenski kulturni in literarni prostor problematičen, še posebej zaradi drugačnega razvoja zvrsti kratke zgodbe pri nas, drugačne tradicije ženske književnosti, ki je povezana z družbenopolitično preteklostjo tega prostora, ter zaradi posebnosti slovenske prevajalske in založniške politike, ki igrata pomembno vlogo pri odločanju o tem, kateri tuji avtorji bodo prevedeni v slovenščino.
Ključne besede: Alice Munro, kanadska književnost, kratka zgodba, sprejemanje, književni prevod
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1028; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici