| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Standardizirano preverjanje znanja temeljnih konceptov programiranja za nivo osnovne šole
Franc Jakoš, 2022, doktorska disertacija

Opis: Preverjanje znanja je bistvenega pomena pri vsakem izobraževalnem procesu. Preverjanje je sestavni del vrednotenja znanja, pri katerem zbiramo odzive učečih, ki povedo, v kolikšni meri učeči dosega učne cilje oz. standarde znanja. Preverjanje znanja ima formativno vlogo oz. temelji na spremljanju znanja učencev in ima izobraževalni namen s ciljem izboljšati učenje in znanje. Področje računalništva v osnovni šoli nima veljavnih in zanesljivih inštrumentov za preverjanje znanja v pedagoške in raziskovalne namene. Zveza učiteljev računalniške znanosti (angl. Computer Science Teachers Association - CSTA) predlaga razvoj inštrumentov, ki upoštevajo učne cilje iz učnih načrtov in so neodvisni od programskih jezikov. V disertaciji obravnavamo možnosti prilagoditve standardnih metod za izdelavo inštrumentov za preverjanje znanja iz uvodnega programiranja v osnovni šoli. Raziskujemo možnost izdelave novega inštrumenta za preverjanje znanja temeljnih konceptov programiranja neodvisno od programskih jezikov in izobraževalnih okolij. V postopku izdelave inštrumenta upoštevamo predpostavke in omejitve poučevanja uvodnega programiranja v osnovni šoli in analiziramo artefakte za presojo veljavnosti in zanesljivosti inštrumenta. Cilj te disertacije je oblikovanje nove metodologije, ki bo omogočala izdelavo veljavnih in zanesljivih inštrumentov za preverjanje znanja temeljnih konceptov uvodnega programiranja v osnovni šoli neodvisno od programskih jezikov in izobraževalnih okolij. V ta namen smo predlagali štiri prilagoditve standardnih metod: dodaten korak za preverjanje neodvisnosti nalog od programskih jezikov in izobraževalnih okolij, poenostavitev postopka za identifikacijo zmotnih prepričanj in drugih težav učečih pri uvodnem programiranju, kombinacijo raziskovalnih in statističnih metod za presojanje nekaterih merskih lastnosti inštrumenta, dodaten korak za napovedovanje primernosti nalog z metodami strojnega učenja. Prilagoditve analiziramo v sklopu petih študij in odgovorimo na sedem raziskovalnih vprašanj. Najprej opredelimo konceptualno vsebino, ki jo želimo preverjati. Nato predlagamo enovit konstrukt nalog, s pomočjo katerega so oblikovane vse naloge v raziskavi. V postopku oblikovanja nalog odprtega tipa preverjamo neodvisnost nalog od programskih jezikov in izobraževalnih okolij. V postopku izdelave nalog izbirnega tipa analiziramo možnosti oblikovanja nepravilnih odgovorov (motilcev) na podlagi izsledkov analize izzivanja zmotnih prepričanj in drugih težav učečih. V zaključku postopka obravnavamo vse zbrane artifakte za presojo veljavnosti in zanesljivosti inštrumenta in testiramo metode strojnega učenja za napovedovanje primernosti nalog. Na koncu predstavimo novo metodologijo v obliki urejenega seznama vseh korakov in diagrama poteka korakov. Nova metodologija omogoča standardizirano izdelavo veljavnih in zanesljivih inštrumentov za preverjanje temeljnih konceptov uvodnega programiranja na nivoju osnovne šole. Nastali inštrumenti bodo primerno težavni in občutljivi za zmožnosti učencev in bodo preverjali različne taksonomske stopnje znanja.
Ključne besede: preverjanje znanja, uvodno programiranje, računalništvo v osnovni šoli, veljavnost in zanesljivost inštrumenta, zmotna prepričanja pri programiranju
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 134; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (10,97 MB)

2.
Preverjanje znanja študentov pri izobraževanju na daljavo : magistrsko delo
Anita Perko, 2021, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo predstavili preverjanje znanja pri izobraževanju na daljavo. V prvem delu smo s strokovno literaturo opredelili pojme, kot so vrednotenje, preverjaje in ocenjevanje znanja. Izpostavili smo vrste, načine ter oblike preverjanja znanja. Predstavili smo pomen preverjanja in ocenjevanja znanja v izobraževanju ter opredelili pojem izobraževanje na daljavo. Kasneje smo predstavili prednosti in slabosti elektronskega preverjanja znanja, opredelili pojem e-testov ter izpostavili pet taksonomij, ki jih lahko uporabimo pri preverjanju znanja. S statistično analizo podatkov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo v drugem delu magistrskega dela ugotovili, da je učni proces na Filozofski fakulteti v Mariboru bil v glavnem organiziran z online predavanji v živo ter z navodili za samostojno delo preko elektronske pošte, v spletni učilnici ipd.. Preverjanje znanja pri izobraževanju na daljavo je bilo v največji meri izvedeno z ocenjevanjem seminarskih nalog oziroma projektov ter z ustnim preverjanjem znanja preko videokonference. Anketiranci v večini menijo, da izvedba preverjanja znanja na daljavo ni vplivala na njihov učni uspeh, saj je ta ostal enak kot prej. Ugotovili smo, katere prednosti in slabosti zaznavajo študenti pri izobraževanju na daljavo. Splošno zadovoljstvo anketirancev z izvedbo izobraževanja na daljavo (med 1 in 5) je bilo v večji meri ocenjeno med 3 in 4. Prav tako v večini menili, da je bila izvedba učnega procesa v izobraževanju na daljavo v primerjavi s tradicionalnim izobraževanjem enaka, manjšemu deležu se je zdela izvedba slabša, manjšini pa celo boljša.
Ključne besede: izobraževanje, izobraževanje na daljavo, preverjanje znanja, študentje
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 502; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
Preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli: analiza pisnih preizkusov za angleščino in nemščino
Barbara Benedik, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsak učitelj začetnik se pri sestavljanju pisnega preizkusa za preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v praksi srečuje s številnimi vprašanji: od vprašanj, ki se nanašajo na oblikovno, kvantitativno, vsebinsko in kvalitativno zasnovo ter merske karakteristike. V magistrski nalogi smo na ta vprašanja iskali odgovore in z analizo pisnih preizkusov ugotavljali, kako v srednji šoli poteka pisno preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika angleščine in nemščine na ravni od A1 do B1 oz. B2. Za osvetlitev procesa učenja tujega jezika v kontekstu institucionalnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja smo se v teoretičnem delu posvetili terminološkemu aparatu s tega področja, predstavili tako različne namene, funkcije, vplive, vrste in oblike preverjanja oz. ocenjevanja znanja kot tudi najpomembnejše merske karakteristike ter se nadalje osredotočili na pisne preizkuse, načine preverjanja posameznih jezikovnih spretnosti oz. zmožnosti in najpogostejše tipe nalog, namenjene preverjanju oz. ocenjevanju znanja rabe jezika, ter opisali njihove prednosti in slabosti. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako v praksi poteka preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, zato smo v empiričnem delu s kvantitativno, deskriptivno in primerjalno analizo s štirih različnih tematskih vidikov obravnavali naključno zbrane pisne preizkuse za preverjanje znanja angleškega in nemškega jezika. Rezultati analize so pokazali, da so pisni preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje angleščine v osnovi primerljivi s pisnimi preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje znanja nemščine. Magistrska naloga je omogočila boljši vpogled v potek pisnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja tujega jezika na sekundarni stopnji izobraževanja. Na podlagi analitičnih dognanj podaja splošne ugotovitve in zanje skladno s teorijo dodaja tudi priporočila stroke, kar lahko učiteljem tujega jezika v srednji šoli služi kot izhodišče oz. za (samo)refleksijo priprave pisnega preizkusa znanja tujega jezika.
Ključne besede: pisno preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, sestavljanje pisnega preizkusa, zasnova pisnega preizkusa za angleščino in nemščino, primerjava angleških in nemških pisnih preizkusov, kvantitativna deskriptivna in primerjalna analiza.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 565; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

4.
Postavljanje standardov pri matematiki
Nives Janžekovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na vprašanju, ali je mogoče ovrednotiti nivoje standardov znanj matematike na različnih stopnjah in smereh izobraževanja. V nalogi smo primerjali zahtevnosti nalog, ki se pišejo na posameznih zunanjih preverjanjih: na nacionalnem preverjanju znanja v zadnjem razredu osnovne šole, na poklicni maturi in na splošni maturi. Najpomembnejša ugotovitev naloge je dejstvo, da je možno stabilno ter zanesljivo razvrstiti naloge z različnih ravni. Na podlagi podatkov iz let 2017, 2018 in 2019 ugotovimo tudi, da je v teh letih težavnost poklicne mature umeščena približno na sredino med težavnost nacionalnega preverjanja znanja in težavnost splošne mature.
Ključne besede: postavljanje standardov, težavnost nalog, nacionalno preverjanje znanja, poklicna matura, splošna matura
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 538; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (966,08 KB)

5.
Vrednotenje znanja na slovenskih šolah po letu 2004
Jaka Zapečnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Za slovensko osnovno šolstvo po letu 2004 je značilen proces globalizacije in oblikovanje evropskega šolskega prostora. Leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije ter se s tem zavezala, da bo spoštovala smernice in strategije, ki jih tudi za osnovno šolstvo narekuje Evropska unija. Čeprav šolstvo ostaja nacionalno, se v sodobni družbi znanje slovenskih učencev pogosto primerja z njihovimi evropskimi vrstniki. S prihodom evropskih smernic in z inovativnimi pedagoškimi prijemi se je raven znanja slovenskih osnovnošolcev močno dvignila. Tako narekujejo vsaj ocene, ki jih učenci pridobijo pri pouku. Na povsem drugačne rezultate znanja pokaže nacionalni preizkus znanja, na katerem slovenski učenci v primerjavi z evropskimi vrstniki dosegajo zelo slabe rezultate. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je slovenskim učencem omogočil sodelovanje tudi v drugih evropskih raziskavah. Naloga v prvem delu ovrednoti reforme slovenskega osnovnega šolstva po letu 2004 in na tej podlagi analizira znanje slovenskih učencev. Jedro drugega dela predstavljata analiza že obstoječih mednarodnih raziskav o znanju učencev ter analiza šolskih poročil, od koder bomo pridobili povprečne zaključne ocene učencev. Dosežke slovenskih osnovnošolcev bomo v pričujoči nalogi primerjali z dosežki učencev drugih evropskih držav. Naloga prav tako analizira razlike med posameznimi šolskimi sistemi in odgovarja na to, zakaj so razlike v ocenah med posameznimi državami Evropske unije tako velike. Namen naloge je prikazati različne načine vrednotenja znanja slovenskih osnovnošolcev.
Ključne besede: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, evropska primerljivost, globalizacija, šolski
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 666; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja v različnih študijskih programih Univerze v Mariboru
Sabina Ograjšek, 2020, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih slovenski visokošolski prostor doživlja številne spremembe, ki so povezane predvsem z vpeljavo bolonjskega sistema študija in s pobudami za poučevanje osredinjeno na študenta. Skladno z vsemi spremembami, pri čemer imamo v mislih predvsem kurikularne reforme, dostopnost študija, mednarodno odprtost visokega šolstva, vseživljenjsko učenje, povezovanje študija z gospodarstvom, vprašanje kakovosti in podobno, se spreminjata tudi načrtovanje in izvedba visokošolskega pouka. V magistrskem delu smo se osredotočili na pregled stanja na področju vpeljave inovativnih in prožnih oblik učenja in poučevanja v visokošolsko izobraževanje. Natančneje, usmerili smo se v preučevanje pogleda študentov Univerze v Mariboru na izvajanje visokošolskega pouka, pri čemer smo se osredotočili na naslednje delne probleme: raba učnih metod in oblik pri izvajanju visokošolskega pouka, aktivno poučevanje in učenje ter preverjanje in ocenjevanje znanja. V raziskavi je sodelovalo 212 študentov različnih študijskih programov prve in druge bolonjske stopnje Univerze v Mariboru. Podatke smo zbirali z anonimnim anketnim vprašalnikom, v katerem prevladujejo vprašanja zaprtega in polodprtega tipa ter opisne ocenjevalne lestvice. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Za področje rabe učnih metod in oblik smo ugotovili, da pri izvedbi visokošolskega pouka prevladujejo predavanja in frontalna učna oblika. Prožne oblike poučevanja, kot so delo v dvojicah, skupinsko ali individualno delo, so večinoma prisotne na vajah. Za poučevanje osredinjeno na študente se je izkazalo, da študentje zaznavajo prisotnost le nekaterih dimenzij aktivnega poučevanja in učenja, kot so povezovanje novih vsebin z njihovim predznanjem, s praktičnimi primeri, spodbujanje k lastni organizaciji učenja, k uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, k predhodni pripravi na študijski proces in vključevanje različnih primerov, ki so jim v pomoč pri osmišljanju znanja. Za preverjanje in ocenjevanje znanja smo ugotovili, da izpit še vedno predstavlja prevladujočo obliko preverjanja in ocenjevanja znanja, ki pa se dopolnjuje tudi z drugimi oblikami, večinoma s kolokviji, oceno seminarskega referata in oceno seminarske predstavitve. Z nadaljnjo analizo smo za omenjene vsebinske sklope zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik tako glede na smer kot tudi glede na stopnjo študija.
Ključne besede: visokošolski pouk, učne metode in oblike, na študente osredinjeno poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja.
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 992; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

7.
Učenje konceptov programiranja s pomočjo nadgrajene resničnosti : meje dopustnosti medijskega poročanja
Natanael Ahac, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali možnost uporabe nadgrajene resničnosti pri učenju konceptov programiranja. Opravili smo pregled obstoječe literature ter raziskav na področju nadgrajene resničnosti v izobraževanju ter učenja programiranja s pomočjo vizualizacije. Prav tako smo pregledali tudi obstoječe programske rešitve na omenjenih področjih. Glede na ugotovitve iz pregleda literature ter obstoječih rešitev smo načrtovali ter razvili prototipno rešitev, ki uporabnikom omogoča interaktivno učenje osnovnih konceptov objektno orientiranega programiranja. Raziskali smo tudi možnosti analize učnega procesa ter preverjanja pridobljenega znanja programiranja.
Ključne besede: nadgrajena resničnost, učenje konceptov programiranja, preverjanje znanja, ARCore, Unity
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 686; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

8.
Učinkovitost finskega šolskega sistema v lučeh mednarodnega preverjanja znanja
Doris Kutnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Finska slovi kot najuspešnejša država na področju vzgoje in izobraževanja. Njihovo uspešnost iz leta v leto dokazujejo mednarodna ocenjevanja znanja, poglavitno raziskava PISA. Namen naše magistrske naloge je bil raziskati uspešnost finskih učencev v preverjanju znanja, opredeliti njihov uspeh in poiskati razloge in vzroke, ki so k temu pripomogli. Magistrska naloga se začne z vpogledom v zgodovino finskega šolstva. Nadaljuje se s strukturo finskega šolskega sistema danes, analizo finskih rezultatov mednarodne primerjave znanja v raziskavi PISA, razlogi in vzroki za uspešnost finskih učencev v raziskavi, analizo zadnjega padca finskih učencev v raziskavi ter z vpogledom v prihodnost finske vzgoje in izobraževanja. Svoj uspeh finski učenci dolgujejo razvitemu in globalno usmerjenemu šolskemu sistemu ter učiteljem, ki na Finskem veljajo kot cenjeni in ugledni strokovnjaki na svojem področju. Izobrazba Fincem predstavlja prioriteto. Njihove šole so pravične, skrbne, timsko naravnane in dostopne vsem ne glede na socialno-ekonomski položaj posameznika. Njihov šolski sistem se nenehno obnavlja, dopolnjuje in sledi globalnim spremembam ter razvoju tehnologije. Prihodnost finskega šolskega sistema prinaša nove načine poučevanja in učenja. Poudarek je na praktičnih veščinah in razvoju kreativnosti vsakega posameznika.
Ključne besede: finski šolski sistem, mednarodno preverjanje znanja, PISA, pravičnost, enakost, tehnologija, pogled v prihodnost
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 621; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

9.
FORMATIVNO SPREMLJANJE UČENČEVEGA NAPREDKA PRI TUJEM JEZIKU V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Kurnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali stališča učiteljev do formativnega spremljanja učenčevega napredka pri tujem jeziku (nadalje TJ) v osnovni šoli (nadalje OŠ). V teoretičnem delu na začetku predstavljamo tradicionalne načine spremljanja učenčevega napredka (ocenjevanje, preverjanje). Osrednji del je namenjen formativnemu spremljanju ter uporabi tega pri pouku TJ. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali stališča učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ, do formativnega spremljanja učenčevega napredka. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na izobrazbo, leta poučevanja ter vzgojno-izobraževalno obdobje (nadalje VIO), v katerem poučujejo TJ. V raziskavi je sodelovalo 122 učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik v pogostosti rabe formativnega spremljanja učenčevega napredka, so pa se pokazale razlike v raznoliki rabi njegovih strategij. Pri tem so najbolj izstopali učitelji, ki poučujejo TJ v 2. in/ali 3. VIO, in tisti, ki ga poučujejo več kot 15 let ter so po izobrazbi učitelji TJ in učitelji TJ (z modulom za poučevanje TJ v 1. VIO). Ugotovili smo, da se učitelji TJ, ter tisti, ki poučujejo TJ dlje časa, pogosteje poslužujejo tradicionalnih načinov spremljanja učenčevega napredka, medtem ko se učitelji RP (z modulom) in učitelji TJ (z modulom) ter tisti, ki poučujejo TJ krajši čas, pogosteje poslužujejo še drugih načinov, s čimer se bolj približajo formativnemu spremljanju znanja učencev.
Ključne besede: spremljanje napredka, formativno spremljanje, preverjanje znanja, tuji jezik, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 995; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

10.
Nacionalno preverjanje znanja pri predmetu zgodovina
Tina Gregurec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava nacionalno preverjanje znanja ob koncu 9. razreda pri predmetu zgodovina. Namen naloge je bil preučiti vsakoletne analize preverjanj znanja na področju zgodovine in skupaj z značilnostmi nacionalnega preverjanja znanja na državnem nivoju spoznati celoto nacionalnih preverjanj. Pri tem so bila v pomoč letna poročila nacionalnega preverjanja znanja, dostopna na spletni strani Državnega izpitnega centra (RIC), in članki poznavalcev takšnih preverjanj. V nalogi je raziskana zgodovina preverjanj, njihov namen in predvsem organiziranje ter priprava takšnih testov. V praktičnem delu naloge so predstavljeni rezultati vsakoletnih analiz pri predmetu zgodovina, opisane so primerjave in ugotovljene spremembe, ki so se dogajale vse do danes. Nacionalno preverjanje znanja smo v Sloveniji uvedli že leta 1997, vendar ga pod tem imenom poznamo šele od leta 2006, ko dobi informativno in formativno funkcijo, kot jo poznamo še danes, učenec pa lahko na tak način preveri svoje znanje oz. ga posledično izboljša. In prav to je največja prednost takšnih testov, saj je sama struktura preizkusa zgrajena tako, da se preverja celovito, splošno znanje učenca. Pomembno funkcijo ima učitelj, ki mora pri takšnem preverjanju znanja znati učence motivirati in jim snov razložiti, približati, narediti zanimivo, aktualno, ob tem pa še vedno predstaviti vsa pomembna dejstva, pojave, procese in osebe, ki jih preverja nacionalno preverjanje znanja.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, preizkus, analiza, predmetna komisija, osnovna šola, učenci
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1118; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici