| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
SAMOPREVERJANJE ZNANJA S POMOČJO PROGRAMA COURSELAB
Uroš Mrak, 2009, diplomsko delo

Opis: Področje, na katerega smo se pri diplomski nalogi osredotočili, je samopreverjanje znanja s pomočjo programa CourseLab. Ugotavljali smo koliko študenti Fakultete za Organizacijske vede Univerze v Mariboru uporabljajo način samopreverjanja znanja s tem programom. V raziskavi smo ugotovili, da študenti redko preverjajo svoje znanje, programa CourseLab pa sploh ne poznajo. So pa izrazili interes, za uporabo testa za samopreverjanje znanja izdelanega v programu CourseLab, če bi bil le-ta že vnaprej pripravljen. Ugotovili smo, da je vzrok za to trud, čas in znanje, ki bi ga morali vložiti za izdelavo kvalitetnega testa za samopreverjanje. Cilj diplomske naloge je bilo ugotoviti v kolikšni meri študenti poznajo in uporabljajo program CourseLab za samopreverjanje znanja.
Ključne besede: Program CourseLab, Preverjanje znanja, Samopreverjanje znanja, E-samopreverjanje znanja
Objavljeno: 25.09.2009; Ogledov: 1588; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

6.
PREVERJANJE ZNANJA S POMOČJO RAČUNALNIKA
Ines Goger, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomskego delo obravnava preverjanje znanja s pomočjo računalnika. Najprej je predstavljen razvoj preverjanja znanja s pomočjo računalnikov. Opisana je uporaba spletnih učilnic v slovenskih šolah in predstavljena sta najbolj uporabljena programska paketa HotPotatoes in Learningware. Opisane so značilnosti programskega jezika Java, v katerem je napisan program za testiranje znanja. Poleg programske kode programa za testiranje znanja je prikazana tudi uporaba tega programa. V zaključku so predstavljene prednosti in slabosti uporabe Jave in v zadnjem poglavju je še podan nadaljni razvoj programa za testiranje znanja, ki je podan v diplomski nalogi.
Ključne besede: Java, programska oprema, preverjanje znanja, HotPotatoes, Learningware, spletna učilnica
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 1775; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE PRI POUKU DRUŽBE V PETEM RAZREDU
Katja Štern, 2010, diplomsko delo

Opis: V preteklosti se je učenčevo znanje ocenjevalo predvsem s testi in drugimi preglednimi metodami, tudi oblike pouka so bile primerne takšnemu načinu ocenjevanja. Sodoben način poučevanja, učenja in ocenjevanja pa temelji na avtentičnih oblikah, ki so usmerjene v proces doživljanja, mišljenja in vrednotenja. V teoretičnem delu naloge opisujemo splošne značilnosti preverjanja in ocenjevanja ter vrste, oblike in načine, ki zajemajo tudi avtentične metode. Predstavimo demokratizacijo ter taksonomije učnih ciljev ter možnosti poučevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja pri pouku družbe. V empiričnem delu ugotavljamo stanje preverjanja in ocenjevanja pri pouku družbe v petem razredu. Pri tem nas je zanimalo, v kolikšni meri se učitelji poslužujejo sodobnih pristopov preverjanja in ocenjevanja ter ali obstajajo razlike pri uporabi le-teh med učitelji glede na strokovni naziv in delovno dobo. Rezultati so pokazali, da se večini učiteljev pri pouku družbe v petem razredu zdi najpomembnejše, da učenci usvojijo spretnosti in veščine, od učencev pa zahtevajo obvladovanje višjih ravni znanja. Pri ocenjevanju dovoljujejo demokratizacijo, se dovolj poslužujejo formativnega spremljanja učencev in pri tem kot pristop največkrat uporabljajo analiziranje sprotnih in končnih izdelkov. Ugotovili smo, da so avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja slabo razširjene, ter da učitelji znanje najpogosteje ocenjujejo ustno. Prihaja tudi do statistično značilnih razlik glede na strokovni naziv in delovno dobo učiteljev in sicer največkrat tako, da uporaba sodobnih pristopov preverjanja in ocenjevanja z nižjim nazivom oziroma manjšo delovno dobo učiteljev upada.
Ključne besede: preverjanje, ocenjevanje, cilji, oblike ocenjevanja, avtentično ocenjevanje, samoocenjevanje, nivoji znanja, formativno spremljanje znanja, demokratizacija ocenjevanja.
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 4221; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
PREVERJANJE ZNANJA PRI LIKOVNI VZGOJI NA PODROČJU PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA
Andreja Mihelin, 2010, diplomsko delo

Opis: V osnovnih šolah se znanje preverja z namenom, da lahko učitelj spremlja napredek učencev in ugotovi, ali so učenci osvojili podano učno vsebino. Ugotovimo lahko tudi, če so učni programi prilagojeni zmogljivosti učencev. Znanje se preverja pri vseh predmetih, zato likovna vzgoja ni izjema. Osredotočili smo se na področje prostorskega oblikovanja, ki je eno izmed petih področij pri predmetu likovna vzgoja. Glavni namen diplomske naloge je bil sestaviti banko testnih nalog za področje prostorskega oblikovanja, saj gre za temeljna znanja s tega področja, ki jih morajo bodoči učitelji poznati in razumeti, da jih lahko didaktično obdelajo. Zato smo najprej definirali, kaj preverjanje znanja sploh je, na kaj moramo biti pozorni, kadar sestavljamo test znanja ter katere so vrste testov znanja in tipi nalog. Ko vse to vemo, lahko s tem znanjem sestavimo razgiban, dovolj zanimiv za učenca in obsežen test znanja. Dotaknili smo se tudi nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli, našteli cilje in načela, saj se navezuje na našo banko nalog, ki smo jo sestavili. Ker je prostorsko oblikovanje področje likovne vzgoje, ki je zelo pomembno za razvijanje prostorske predstave in urjenja orientacije v prostoru in v naravi, smo opredelili likovni prostor in našteli cilje v učnem načrtu od prvega pa vse do devetega razreda osnovne šole. Sestavili smo 30 nalog, 15 nalog I. taksonomske stopnje, 9 nalog II. taksonomske stopnje in 6 nalog III. taksonomske stopnje, analizirali ter vse zapisali v mrežnem diagramu.
Ključne besede: Ključne besede: preverjanje znanja, testi znanja, likovna vzgoja, prostorsko oblikovanje, učni načrt za likovno vzgojo.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2460; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

9.
PORTFOLIO KOT OBLIKA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA V OSNOVNI ŠOLI
Jasna Antolin, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Portfolio kot oblika preverjanja in ocenjevanja znanja v osnovni šoli predstavi portfolio v prvem delu s teoretičnega vidika, in sicer najprej s pregledom alternativnih oblik preverjanja znanja, nato pa z opredelitvijo portfolia, prikazom možnosti njegove uporabe ter predstavitvijo rezultatov raziskav o portfoliu. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi pa je bil raziskati poznavanje metod alternativnega preverjanja znanja in njihovo uporabo, razumevanje pojma portfolio in uporabo portfolia pri učiteljih v mariborskih osnovnih šolah. Raziskane so bile tudi vsebine portfolia, za katere se učitelji odločajo, namen uporabe portfolia in mnenje učiteljev o njegovi uporabi. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji poznajo večino metod alternativnega preverjanja znanja, vendar se je pri učiteljih pokazalo dokaj slabo poznavanje portfolia, katerega posledica je manjša uporaba te metode. Razumevanje portfolia se med učitelji precej razlikuje, večinoma pa učitelji razumejo portfolio kot zbirko izdelkov. Glede uporabe se največ učiteljev odloča za uporabo osebnega portfolia. Načrtovanje portfolia je najpogostejše na začetku šolskega leta, hkrati je 1-­4 in 5-­7 let doba, v kateri največ učiteljev uporablja portfolio. Učitelji najbolj pogosto uporabljajo portfolio pri slovenskem jeziku, matematiki in spoznavanju okolja. Vsebino portfolia v večini primerov določi učitelj, nekatere izdelke pa izberejo učenci sami. Večina učiteljev uporablja portfolio z vsemi nameni: boljše spoznavanje učencev, lažje oblikovanje ocen, zbiranje dosežkov na enem mestu, zagotovitev večje preglednosti izdelkov, vpogled v učenčev napredek, uporaba portfolia kot pripomoček pri pogovorih s starši, možnost večkratnega listanja izdelkov. Mnenje učiteljev o uporabi portfolia je večinoma pozitivno, saj večina učiteljev pri uporabi ni zaznala nobene slabosti.
Ključne besede: osnovna šola, učitelj razrednega pouka, preverjanje znanja, ocenjevanje, portfolio
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 4912; Prenosov: 796
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

10.
Zmote in napake - odnos do njih in njihovo popravljanje
Mojca Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati vlogo zmot in napak pri pouku ter poiskati najprimernejše načine popravljanja le-teh. Ugotovitve so bile prikazane v teoretičnem delu naloge. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil raziskati, kaj o napakah menijo učenci in dijaki, kakšne so njihove izkušnje v zvezi s popravljanjem napak ter kaj bi želeli spremeniti. V ta namen je bil sestavljen vprašalnik, ki ga je rešilo 109 učencev in dijakov. Analiza rezultatov vprašalnika je pokazala, da so učenci in dijaki mnenja, da se iz napak učimo in da jih je treba sproti popravljati. Poleg tega so mnenja, da se odziv na napake razlikuje glede na situacijo in šolski predmet, pri katerem se napaka pojavi. Z odzivi na napake imajo anketiranci precej slabe izkušnje in si želijo, da se učitelj ob pojavu napake ne bi razburjal in sošolci ne bi norčevali. Poleg tega si želijo, da bi odkrivanju in popravljanju napak namenili več pozornosti. Razvidno je torej, da se tudi učenci in dijaki zavedajo, kako pomemben je pravilen odnos in pristop k napakam. Prav zato bi morali učitelji paziti, da se ob pojavu napak iz učencev ne norčujejo, in neprestano iskati nove načine popravljanja zmot in napak.
Ključne besede: zmota, napaka, sumativno preverjanje znanja, formativno preverjanje znanja, refleksija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1689; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (676,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici