| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre pri preprečevanju nastanka razjede zaradi pritiska
Mirjam Šteharnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Razjeda zaradi pritiska je kronična rana, ki potencialno ogroža bolnike, vpliva na slabšo kakovost življenja in na potek bolezni. Pri tem ima medicinska sestra velik vpliv z osveščanjem bolnikov in njihovih svojcev glede vzrokov nastanka razjede zaradi pritiska in dejavnikov tveganja. Raziskavo smo izvedli med 50 medicinskimi sestrami, ki se pogosteje srečujejo z ogroženimi bolniki. Ugotavljali, ali imajo medicinske sestre dovolj časa in znanja za učenje bolnikov o preventivnih ukrepih, ali so bolniki dovolj osveščeni glede načinov preprečevanja razjede zaradi pritiska in če obstaja dovolj literature glede preprečevanja razjede za laike. Ugotovili smo, da medicinske sestre imajo dovolj znanja za učenje bolnikov, vendar kar 82 odstotkov anketiranih medicinskih sester za to nima časa. Večina anketiranih je prepričanih, da obstaja premalo literature glede preprečevanja razjede zaradi pritiska za laike, ob čemer ocenjujejo, da je potreba po takšnem gradivu iz bolnikove strani velika.
Ključne besede: razjeda zaradi pritiska, zdravstvena vzgoja, preventivni ukrepi, medicinska sestra, bolnik.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 3052; Prenosov: 1082
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
Osveščenost študentk o raku dojk
Tara Bohnec, 2011, diplomsko delo

Opis: Rak dojk pri ženskah predstavlja resen problem povsod po svetu, saj se iz leta v leto povečuje število na novo zbolelih. Pričakovati je, da bo v prihodnjih letih število obolelih še naraščalo, ne padalo. Diplomsko delo Osveščenost študentk o raku dojk sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so opisani: zgradba dojk, rak dojk v obsegu dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk, simptomi raka dojke, diagnostične metode za odkrivanje raka dojk, zdravljenje raka dojk in preventivni ukrepi raka dojk ter vloga medicinske sestre pri preventivnih ukrepih pred rakom dojk, in sicer v vlogi učiteljice ter demonstratorke. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo želeli ugotoviti razlike pri poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk pri samopregledovanju dojk in vzrokih za odklanjanje samopregledovanja dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (FZV) in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (FF). Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Sodelovalo je 50 študentk FZV in 50 študentk FF. Anketiranje študentk je bilo izvedeno konec meseca marca 2011 na obeh fakultetah. Dobljene podatke smo računalniško obdelali in prikazali z grafi. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da kljub boljšemu poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede le-te v nič večjem številu ne pregledujejo dojk kot študentke Filozofske fakultete. Sklep. Znanje o raku dojk pri anketiranih študntkah je vse prej kot zadovoljivo. Potrebno bi bilo že dekleta v srednji šoli poučiti o dejavnikih tveganja za nastanek raka na dojkah, preventivnih ukrepih, predvsem v smislu samopregledovanja dojk in jih k temu motivirati.
Ključne besede: Rak dojk, samopregledovanje, dejavniki tveganja, preventivni ukrepi, zgodnje odkrivanje, študentke.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 2005; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

6.
ANALIZA PROCESOV Z VIDIKA KONTROLE KAKOVOSTI V TEKSTILNEM PODJETJU SVILANIT D.D.
Karmen Balantič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena kontrola kakovosti in njena vpletenost v proizvodne procese tekstilnega podjetja Svilanit d.d. V empiričnem delu naloge je podana analiza obstoječega stanja, ki je bila izdelana na osnovi razgovorov z zaposlenimi, opazovanjem proizvodnih procesov in internim gradivom podjetja. Na podlagi analize smo izpostavili dejavnosti, na katerih je tveganje za nekakovost v proizvodnih procesih največje ter predstavili ukrepe, ki jih podjetje že izvaja za zmanjšanje omenjenih tveganj. Nadalje so podani predlogi za izboljšanje dejavnosti kontrole kakovosti ter dodatni preventivni in korektivni ukrepi za zmanjšanje oziroma odpravo identificiranih tveganj.
Ključne besede: Kontrola kakovosti, metode in tehnike kontrole kakovosti, proces proizvodnje tkanin, stalno izboljševanje, preventivni in korektivni ukrepi
Objavljeno: 17.01.2013; Ogledov: 1151; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (7,88 MB)

7.
OSVEŠČENOST NOSEČNIC O TOKSOPLAZMOZI
Mija Posrpnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o osveščenosti nosečnic o toksoplazmozi. V teoretičnem delu smo opisali zgodovino toksoplazmoze, epidemiologijo, razvojni krog ter vrste toksoplazmoz. Podrobneje smo opisali presejalno testiranje na okužbo s Toxoplasma gondii, ugotavljanje toksoplazmoze pri novorojenčku in otroku ter dejavnike za nastanek toksoplazmoze in preprečevanje le-te. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni vzgoji in vlogi medicinske sestre v dispanzerju za nosečnice ter predstavili primarne ukrepe za preprečevanje okužbe s toksoplazmozo med nosečnostjo, ki jih mora medicinska sestra predstaviti nosečnici. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na dispanzerju za nosečnice. Anketni vprašalnik je bil razdeljen med 55 nosečnic ter je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako dobro so nosečnice osveščene glede toksoplazmoze. Analiza raziskave je pokazala, da nosečnice poznajo osnovna dejstva v zvezi s toksoplazmozo, vedo kateri dejavniki predstavljajo tveganje za nastanek toksoplazmoze ter poznajo preventivne ukrepe. Kljub temu pa je samo 13% nosečnic vedelo, da lahko inficirana voda povzroči okužbo s toksoplazmozo in bilo le 5% anketirank seznanjenih s tem, da 24-urno zmrzovanje mesa uniči ciste in tako zmanjša možnost okužbe. Prav tako je bilo iz raziskave moč razbrati, da je bilo v zdravstveni ustanovi, s strani medicinskih sester, o toksoplazmozi seznanjenih 89% anketirank. Le-te so bile največkrat seznanjene glede preventivnih ukrepov ter z izvidi po opravljenem testiranju. Dobra polovica anketirank je bila mnenja, da so dobile vse potrebne informacije v zvezi s toksoplazmozo, kar 93% anketirank pa si želi, da bi v zdravstveni ustanovi med drugimi zloženkami našle tudi kakšno o toksoplazmozi.
Ključne besede: toksoplazmoza, presejalni testi, kongenitalna toksoplazmoza, preventivni ukrepi, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1210; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Značilnosti nesreč na turnih smukih v obdobju 2005-2010 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Sara Mertelj, 2013, diplomsko delo

Opis: V preteklosti so gore pozimi bolj samevale. Turne smuči so se uporabljale predvsem za transportno sredstvo v zasneženi pokrajini. Danes pa gore obiskujemo predvsem zaradi rekreativnih razlogov, v zadnjem času pa tudi zaradi tekmovanj v turnem smučanju. Z odličnimi geografskimi in klimatskimi pogoji se ponujajo številne možnosti za raznovrstno smuko. Slovenija kot raznolika dežela ponuja številnim turnim smučarjem nepozabne užitke. Vendar pa se užitki lahko kaj hitro spremenijo, če ne upoštevamo nasvetov varnostnih ukrepov, precenimo svoje telesne sposobnosti, ali pa ne poznamo nevarnosti, ki v zimskem času prežijo na nas. Pomembno je, da najprej poskrbimo za svojo varnost. Na turno smuko se je varneje odpraviti v spremstvu več oseb, saj lahko hitro pomagamo v primeru nesreče. Ker se število turnih smučarjev iz leta v leto povečuje, se tudi število nesreč na žalost povečuje. Namen diplomskega dela je predstavitev značilnosti nesreč, ki so se zgodile na turnih smukih v obdobju 2005–2010. Podatke smo dobili v internem gradivu Gorske reševalne zveze Slovenije. Ugotovili smo, da se je v obdobju 2005–2010 zgodilo 39 nesreč na turnih smukih. Pri tem je bil najpogostejši vzrok padec oziroma zdrs. V diplomskem delu smo tudi predstavili zgodovino turnega smučanja in opremo. Predstavili smo tudi pripomočke za iskanje zasutih v snežnem plazu. Ugotovili smo, da ne obstaja popolna oprema, ki bi nas rešila pred snežnih plazom. Lahko pa nam podaljša možnost preživetja v snežnem plazu ali pa nam omogoči natančni položaj zasutega. Opisali smo tudi osnovne značilnosti snežnih plazov, Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Mednarodno komisijo za reševanje v gorah, ogroženost Slovenije zaradi plazov itd. Kljub odličnim pogojem za turne smuke, pa imamo v Slovenji zelo skromno lavinsko preventivo. Zato smo se odločili, da na kratko predstavimo preventivne ukrepe pred snežnimi plazovi v Slovenji in prav tako tudi Švici. Delo je namenjeno tudi preventivnemu delovanju: osveščanju ter opozarjanju na nevarnosti in pasti v zimskih razmerah.
Ključne besede: turna smuka, oprema, varnostna oprema, nevarnosti, snežni plazovi, nesreče, preventivni ukrepi, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 15.05.2013; Ogledov: 1070; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Črevesne okužbe povzročene z rotavirusi in pomen preventivnih ukrepov
Romana Teskač, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili črevesne okužbe, povzročene z rotavirusi ter poseben poudarek namenili preventivnim ukrepom za preprečevanje teh okužb. Z uvedbo cepljenja dojenčkov proti rotavirusom ter z vzdrževanjem visokega higienskega standarda v vrtcih, šolah, domovih za ostarele in drugih negovalnih ustanovah se lahko bistveno zmanjša število obolelih za rotavirusnimi okužbami. Pomembno vlogo pri preprečevanju črevesnih okužb, povzročenih z rotavirusi, pa mora imeti medicinska sestra, ki s svetovanjem in ozaveščanjem zdravstveno-vzgojno vpliva na starše in vzgojitelje. Metodologija raziskovanja. Podatke za raziskovalni del diplomske naloge smo zbrali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov, z vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Prvi anketni vprašalnik je obsegal 17 vprašanj in sicer 16 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanje odprtega tipa, drugi anketni vprašalnik pa je obsegal 12 vprašanj, od tega 11 vprašanj zaprtega tipa in eno odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 30 staršev in 10 vzgojiteljev. Namen raziskave je bil, ugotoviti, koliko so starši in vzgojitelji poučeni o rotavirusni okužbi ter ukrepih za preprečevanje le-te. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo ugotovili, da starši in vzgojitelji poznajo rotavirusno okužbo, zavedajo se, da je rotavirusna okužba nalezljiva ter poznajo preventivne ukrepe, izmed katerih je najpomembnejša higiena rok. Vsi vzgojitelji preventivne ukrepe izvajajo v vrtcu in več kot polovica staršev ukrepe izvaja tudi doma. Večina staršev ve, da obstaja cepivo proti rotavirusni okužbi, vendar se še vedno več kot polovica staršev ni odločila za cepljenje otroka, saj o cepivu niso dovolj ozaveščeni. Sklep. Čeprav starši poznajo preventivne ukrepe, bi jih morali vsi izvajati tudi v domačem okolju, izvaja jih le dobra polovica staršev. Tudi vloga medicinske sestre bi morala biti pomembnejša, saj bi se medicinska sestra morala v večji meri vključevati v zdravstveno-vzgojno izobraževanje ter ozaveščanje staršev, vzgojiteljev in tudi otrok o rotavirusni okužbi. Aktivno bi morala delovati v vzgojno-varstvenih ustanovah, predvsem pri predstavitvi preventivnih ukrepov in poučiti otroke o pravilnem umivanju rok, ki je najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužbe z rotavirusi.
Ključne besede: črevesne okužbe, rotavirusi, preventivni ukrepi, cepljenje.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1158; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
NALEZLJIVE BOLEZNI V VRTCU IN VLOGA VZGOJITELJA PRI PREPREČEVANJU OKUŽB
Suzana Mulej, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nalezljive bolezni v vrtcu in vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb opisuje nalezljive bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo v vrtcu, njihove simptome, po katerih jih prepoznamo, možne zaplete bolezni in opis vloge vzgojitelja pri preprečevanju okužb. Navedli smo načine pravilnega umivanja rok ter kašljanja in kihanja. Osredotočili smo se na splošen izraz okužbe in opisali, na kakšen način se le-ta pojavi. Opredelili smo pojme (virusi, bakterije, glivice in paraziti), ki so povzročitelji bolezni. V nadaljevanju smo se posvetili vlogi vzgojitelja pri preprečevanju okužb v rednem oddelku vrtca in v bolnišničnem vrtcu z upoštevanjem preventivnih ukrepov. Ugotovili smo, da imajo v bolnišničnem vrtcu vzgojiteljice veliko odgovornost pri razkuževanju igrač in da je zelo pomembno vzajemno timsko sodelovanje z vsemi delavci v bolnišničnih oddelkih vrtca (čistilka, medicinska sestra, glavna medicinska sestra, zdravnik) ter vloga staršev pri vzdrževanju higiene, ki so v času otrokovega okrevanja skupaj z otroki.
Ključne besede: nalezljive bolezni, otroci, vrtec, vzgojitelj, bolnišnični vrtec, preprečevanje okužb, preventivni ukrepi, starši.
Objavljeno: 19.06.2014; Ogledov: 1354; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici