Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Preventivni pregledi otrok so ključni za celovito zdravstveno oskrbo otrok, saj omogočajo temeljito oceno otrokovega zdravja ter zgodnje odkrivanje morebitnih težav. Medtem ko se ta obdobja hitrega razvoja in rasti odvijajo, se lahko pokažejo tudi zgodnji znaki avtizma. Namen zaključnega dela je s pregledom literature raziskati zgodnje opozorilne kazalce oziroma znake za avtizem, ki se lahko prepoznajo na preventivnih pregledih otrok do 6. leta starosti. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje literature smo izvedli s pomočjo iskalnih nizov v mednarodnih podatkovnih bazah: Cochrane Library, PubMed in Medline. Metoda vsebinske analize je bila uporabljena za sistematično razvrščanje relevantnih informacij iz literature. Potek iskanja literature smo vizualizirali s PRISMA diagramom. Od 250 zbranih člankov smo v analizo vključili 5 polno dostopnih vsebinsko primernih člankov. Ugotovljeno je bilo, da je zgodnji opozorilni znak avtizma na preventivnih pregledih največkrat zamuda v jezikovnem razvoju. Raziskave prav tako omenjajo, da lahko pri otrokovi starosti 6 mesecev pride do težav z razvojem fine motorike. Torej, avtizma ni mogoče diagnosticirati pred 12. mesecem starosti, zato je ključno natančno spremljanje razvoja otroka, še posebej v njegovem jezikovnem razvoju ter motoriki. Izboljšanje natančnosti diagnosticiranja in ozaveščenosti zdravstvenih delavcev ter družin ostajata pomemben izziv pri zgodnjem diagnosticiranju.
Ključne besede: zgodnje prepoznavanje, povečano tveganje, spremljanje razvoja, razvojna motnja, preventivni pregled
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra je v letu 2011 postala del tima v referenčni ambulanti družinske medicine. Izvaja preventivne preglede (presejanje) ciljne populacije za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni. Metodologija raziskovanja: Namen raziskave je oceniti pomen in učinkovitost referenčnih ambulant družinske medicine kot organizacijskega modela za izvajanje programov promocije zdravja in preventive bolezni med odraslimi prebivalci v Sloveniji. Najprej smo opravili analizo zbranih podatkov, iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah za obdobje od 1. 1 .2011 do 31. 12. 2013. Osnovo za raziskavo smo oblikovali s podatki, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, pred izvedbo preventivnega pregleda v letu 2013. Vprašalnik je bil izdelan za namen raziskave. V letu 2015 pa smo še pridobili podatke iz programa Promedika, iz vzorca 260 oseb, ki so bile obravnavane na preventivnem pregledu za kronične nenalezljive bolezni v letu 2007 in 2013. Pregledali smo tudi podatke v zdravstvenih kartonih pacientov, ki so imeli v letu 2007 opravljen preventivni pregled za srčno-žilne bolezni v ambulanti družinskega zdravnika. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno epidemiološko študijo. Hipoteze smo preverjali s programom Med Calc 17.2 in IBM SPSS 23.0, opisno statistiko in programskim orodjem Microsoft office Excel 2010. Rezultati: Iz pregledanih podatkov smo ugotovili, da je leta 2013 delovalo 352 referenčnih ambulant družinske medicine. Skupaj je bilo obravnavanih 1.336.955 oseb nad 30 let. Razvidno je, da do razlik v regijah prihaja tudi med opazovanimi leti, kjer pojavnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni izrazito naraste. Ravno tako lahko trdimo, da referenčne ambulante družinske medicine predstavljajo učinkovitejši pristop za izvajanje promocije zdravja in zgodnje odkrivanje bolezni ter da ni statistično značilnih razlik glede na način vabljenja. Sklep: Ugotovili smo, da je delo tima v referenčni ambulanti strukturirano in zaradi tega kakovostno izvedeno. Iz analiziranih podatkov je razvidna razlika o številu zdravih oseb, oseb s prisotnimi dejavniki tveganja ter obolelimi za kronično nenalezljivo bolezen.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta družinske medicine, preventivni pregled, dejavniki tveganja.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2017; Ogledov: 4479; Prenosov: 423
Celotno besedilo (789,43 KB)

Opis: V diplomskem delu je bilo predstavljeno poznavanje pravic staršev predšolskih otrok iz preventivnega programa zdravstvenega varstva. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu diplomsko delo zavzema nekaj splošnih informacij o otroku, njegovih razvojnih obdobjih ter podatkov, kako otrok raste in se razvija. V osrednjem delu so opisane pravice predšolskih otrok iz preventivnega programa zdravstvenega varstva: od patronažnih obiskov, sistematičnega in preventivnega pregleda z določenim namenom, do vloge vzgojiteljev in vrtca pri preventivnem programu zdravstvenega varstva za predšolskega otroka. Pri otroku je vsekakor pomemben celostni razvoj tako na področju telesnega kot na področju duševnega razvoja. Otroci so odvisni od svojih staršev in okolja, v katerem se nahajajo. Zato je izredno pomembna ozaveščenost staršev in vseh, ki so povezani z otrokom. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili v vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem otrok. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ozaveščenost staršev o pravicah predšolskih otrok iz preventivnega programa zdravstvenega varstva in kako jih starši glede na razvojne značilnosti predšolskih otrok koristijo ter koliko prispeva vrtec k poznavanju teh pravic. Z raziskavo smo ugotovili, da anketirani starši poznajo pravice predšolskih otrok iz preventivnega programa zdravstvenega varstva. Največ informacij so si pridobili v zdravstveni instituciji, preko medijev, znancev in vrtca. Iz raziskave je bilo razvidno, da k ozaveščanju staršev veliko prispeva tudi vrtec s preventivno zdravstveno vsebino.
Ključne besede: predšolski otrok, starši, preventivni pregledi, sistematični pregled, pravice otrok.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2010; Ogledov: 2604; Prenosov: 216
Celotno besedilo (927,72 KB)