| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Onkološki bolnik in samomorilnost
Mevludin Demirović, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samomorilnost pri onkoloških bolnikih je pogosta in se najpogosteje pojavlja ob postavitvi diagnoze. Pomembno je odkrivanje povezanosti onkoloških bolezni in pojava želje po samomoru ter preventivno delovanje, pri čemer lahko uporabimo presejalne vprašalnike, medicinsko osebje pa mora biti strokovno usposobljeno in izurjeno pri prepoznavanju dejavnikov tveganja in pravočasnem ukrepanju. Metode: Zaključno delo je teoretične narave, uporabljena je deskriptivna metoda. Viri so pridobljeni iz podatkovnih baz: Medline, Pubmed ter Google Scholar. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S pomočjo PRISME smo prikazali potek iskanja literature. Rezultati: Glavne kategorije dejavnikov tveganja za samomor so razdeljene na področje fizičnih (slaba fizična pripravljenost, kvaliteta življenja), psihičnih (anksioznost, depresija), socialnih (bela rasa, starejši bolniki, neporočeni bolniki) in fizioloških dejavnikov (komorbidnost). Za ukrepanje pa je ključno prepoznavanje takšnih dejavnikov pri onkološki bolnikih, pri čemer nam lahko pomaga uporaba presejalnih lestvic in orodij. Razprava in sklep: Prepoznavanje samomorilno ogroženih onkoloških bolnikov ostaja težaven proces, saj se depresivno razpoloženje in tesnobnost, lahko pri obravnavi skrijeta. Potrebno je vzpostaviti zaupen odnos z bolnikom, da se pridobi občutek varnosti. Pri zaposlenih v obravnavi onkološkega bolnika je potrebno ob vsem znanju uporabiti tudi empatijo (podajanje informacij na razumljiv način, pravilno obravnavo težav, ustrezen odnos). Ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko zdravstveno osebje ob pojavu samomorilnosti skupaj z bolnikom poskuša reševati težave.
Ključne besede: onkologija, duševno zdravje, presejalna orodja, preventivni ukrepi, dejavniki tveganja
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 356; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Kibernetska medvrstniška viktimizacija
Tanja Črtalič, 2019, magistrsko delo

Opis: Kibernetsko nasilje in viktimizacija med otroki in mladostniki sta pereč problem sedanjega časa, saj sta se pojavila z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije. V primerjavi s tradicionalnim medvrstniškim nasiljem, ki je vidno, saj se dogaja predvsem v okviru šole in okolice, pa je spletno nasilje zaradi njegove virtualne značilnosti težje prepoznati. Kibernetsko nasilje zajema vrsto spletnih vedenj, s katerimi želi storilec povzročiti nelagodje ali čustveno stisko svoji tarči, kot so nadlegovanje, ustrahovanje, poniževanje, zasmehovanje, izključevanje in izsiljevanje. Po ugotovitvah tujih raziskav se spletno nasilje največkrat pojavlja v obliki zmerjanja, objavljanja neprimerne vsebine z namenom posmehovanja in širjenja lažnih govoric. Raziskave kažejo, da spletno nasilje povzroča psihične in čustvene posledice, vedenjske in psihosomatske težave, slabši učni uspeh, zlorabo alkohola in drog. Za spoprijemanje s čustveno stisko in stresom se mladi poslužujejo različnih strategij spoprijemanja, ki so čustveno ali problemsko usmerjene. Ugotovljeno je, da so najuspešnejše strategije proaktivne oziroma v nasprotju s čustvenim spoprijemanjem, ki mnogokrat še povečuje depresivne občutke, usmerjene v odpravljanje težave. Zmanjševanje dejavnikov tveganj je prva faza spopadanja s spletnim nasiljem, saj je že tu možno preprečiti, da se spletno nasilje sploh pojavi. Največja odgovornost pri zmanjševanju tveganj leži na starših in šolah, ki so dolžni s pozitivnimi vzgojnimi ukrepi, osveščanjem in izobraževanjem poskrbeti, da se bodo otroci in najstniki zavedali svojega vedenja na spletu in njegovih posledic. Tu imajo pomembno vlogo šolski intervencijski programi, pri katerih se med najpomembnejše komponente uvrščajo treningi empatije, komunikacijskih in socialnih veščin, digitalno državljanstvo ter veščine reševanja problemov. Kot ključni element preprečevanja kibernetskega nasilja so se izkazali učitelji, za katere ni nujno, da so internetni strokovnjaki, da bi se čutili kompetentne za izvajanje uspešne intervencije v spletnih incidentih. Ugotovljeno je namreč, da so najpogostejša vedenja na spletu podobna, kot se dogajajo v živo; verbalne grožnje, žaljivke, socialno izključevanje in širjenje govoric, s katerimi učitelji upravljajo v okviru programov za preprečevanje nasilja v šolah.
Ključne besede: kibernetika, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko nasilje, viktimizacija, otroci, mladostniki, preventivni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 423; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
Analiza izvajanja preventivnih pregledov in dejavnikov tveganja za kronično nenalezljive bolezni v referenčnih ambulantah
Nataša Medved, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra je v letu 2011 postala del tima v referenčni ambulanti družinske medicine. Izvaja preventivne preglede (presejanje) ciljne populacije za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni. Metodologija raziskovanja: Namen raziskave je oceniti pomen in učinkovitost referenčnih ambulant družinske medicine kot organizacijskega modela za izvajanje programov promocije zdravja in preventive bolezni med odraslimi prebivalci v Sloveniji. Najprej smo opravili analizo zbranih podatkov, iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah za obdobje od 1. 1 .2011 do 31. 12. 2013. Osnovo za raziskavo smo oblikovali s podatki, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, pred izvedbo preventivnega pregleda v letu 2013. Vprašalnik je bil izdelan za namen raziskave. V letu 2015 pa smo še pridobili podatke iz programa Promedika, iz vzorca 260 oseb, ki so bile obravnavane na preventivnem pregledu za kronične nenalezljive bolezni v letu 2007 in 2013. Pregledali smo tudi podatke v zdravstvenih kartonih pacientov, ki so imeli v letu 2007 opravljen preventivni pregled za srčno-žilne bolezni v ambulanti družinskega zdravnika. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno epidemiološko študijo. Hipoteze smo preverjali s programom Med Calc 17.2 in IBM SPSS 23.0, opisno statistiko in programskim orodjem Microsoft office Excel 2010. Rezultati: Iz pregledanih podatkov smo ugotovili, da je leta 2013 delovalo 352 referenčnih ambulant družinske medicine. Skupaj je bilo obravnavanih 1.336.955 oseb nad 30 let. Razvidno je, da do razlik v regijah prihaja tudi med opazovanimi leti, kjer pojavnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni izrazito naraste. Ravno tako lahko trdimo, da referenčne ambulante družinske medicine predstavljajo učinkovitejši pristop za izvajanje promocije zdravja in zgodnje odkrivanje bolezni ter da ni statistično značilnih razlik glede na način vabljenja. Sklep: Ugotovili smo, da je delo tima v referenčni ambulanti strukturirano in zaradi tega kakovostno izvedeno. Iz analiziranih podatkov je razvidna razlika o številu zdravih oseb, oseb s prisotnimi dejavniki tveganja ter obolelimi za kronično nenalezljivo bolezen.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta družinske medicine, preventivni pregled, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 965; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (789,43 KB)

4.
Ocena uspešnosti preventivnih programov na področju srčno žilnih bolezni v obdobju od 2001 do 2010 v regiji Celje
Simona Martinšek, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena epidemiologija srcno žilnih bolezni, posamezni dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje ter nastanek in razvoj bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti povezavo med razširjenostjo življenskih navad, ki spodbujajo zdravje, in dejavniki tveganja za razvoj srcno žilnih bolezni ter življenskim okoljem in socialno ekonomskim statusom (prebivalstva). Prav tako smo na podlagi samoporocanega zdravstvenega stanja želeli oceniti trend srcno-žilnih bolezni v regiji Celje. Raziskovalna metodologija: S soglasjem Inštituta za varovanje zdravja smo pridobili baze podatkov treh presecnih epidemioloških raziskav, ki so bile zbrane na obmocju regije Celje v zvezi s proucevanjem razširjenosti dejavnikov tveganja za razvoj srcno žilnih bolezni. Zbiranje podatkov je potekalo v letih 2001, 2004 in 2008, ko so bile v rednih casovnih razmikih opravljene tri raziskave po metodologiji CHMS (CINDI Health Monitor Slovenia) Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije. Pridobljene podatke smo statisticno obdelali in analizirali. Rezultati: Ugotovili smo, da za regijo Celje ne moremo potrditi povezave med življenskimi navadami, ki spodbujajo zdravje, in bivalnim okoljem. Z analizo razširjenosti dejavnikov tveganja za razvoj srcno žilnih bolezni, po posameznih letih izvedene raziskave smo ugotovili, da se dejavniki tveganja niso zmanjšali, niti z ozirom na leto raziskave, niti na okolje, iz katerega respondenti izhajajo. Samoporocano zdravstveno stanje respondentov regije Celje se je ohranilo, le za angino pectoris, lahko potrdimo, da se je stanje respondentov izboljšalo. Potrdili pa smo, da je med respondenti regije Celje, ki pripadajo spodnjemu in delavskemu dužbeno-ekonomskemu razredu, statisticno znacilno vec samoporocanih bolezenskih stanj kot pri ostalih respondentih, ki pripadajo ostalim dužbeno-ekonomskim razredom. Sklep: Z ozirom na rezultate je potrebno ne glede na družbeno-ekonomske razmere ohraniti in razširiti preventivne programe za preprecevanje srcno žilnih bolezni.
Ključne besede: dejavniki tveganja, srcno žilne bolezni, regija Celje, preventivni programi
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1220; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (663,36 KB)

5.
6.
VPLIV PREVENTIVNIH PRISTOPOV NA POJAVNOST PADCEV PRI STAROSTNIKIH V GERONTOPSIHIATRIČNI OBRAVNAVI
Stanislava Blagojević, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča, namen. V magistrskem delu smo testirali preventivne pristope za zmanjševanje pojavnosti padcev pri starostnikih v gerontopsihiatrični obravnavi. Padci pacientov v bolnišničnem okolju so najbolj pogosto zabeleženi neželeni dogodki. Preventivni programi za preprečevanje padcev pripomorejo k učinkovitemu upadu števila padcev, vendar morajo vsebovati multifaktorske intervencije. Pri zagotavljanju varnosti v zdravstveni negi je za medicinsko sestro bistvenega pomena ugotavljanje pacientovih potreb, natančna ocena dejavnikov tveganja za padec in opredelitev aktivnosti zdravstvene nege, ki pripomorejo k preprečevanju padcev. Namen magistrskega dela je spodbujati razumevanje kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev in preprečevanje padcev v bolnišničnem okolju. Raziskovala metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo zbirali s pomočjo obrazcev »Poročilo o padcih« pacientov, hospitaliziranih v enoti za gerontopsihiatrijo Psihiatrične klinike v Ljubljani, in s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je zajemal 160 poročil in 50 anketnih vprašalnikov. Pridobljene podatke smo predstavili s pomočjo programa Microsoft Excel, Studentovega t-testa in hi-kvadrat testa v programu SPSS. Rezultati. Uvedeni program sprememb ni vplival na število in posledice padcev. Zaposleni v zdravstveni negi menijo, da je treba aktivnosti za preprečevanje padcev nadaljevati. Opozarjajo pa tudi na najpomembnejše dejavnike v strategiji preprečevanja padcev, to so zadostnost in usposobljenost osebja ter komunikacija. Sklep. Z raziskavo smo izpostavili problem padcev pri starostnikih v gerontopsihiatrični obravnavi. Posledice padcev so lahko poškodbe, ki povzročajo bolečino, trpljenje, spremenijo potek zdravljenja, povečujejo odvisnost od negovalnega osebja in ogrozijo pacientovo življenje. Zato so vsa prizadevanja usmerjena v varnost pacientov in tudi preprečevanje pojavnosti padcev, saj je od tega odvisna tudi kakovost zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: kakovost, varnost, dejavniki tveganja za padec, preventivni pristopi
Objavljeno: 13.01.2012; Ogledov: 3695; Prenosov: 587
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
Osveščenost študentk o raku dojk
Tara Bohnec, 2011, diplomsko delo

Opis: Rak dojk pri ženskah predstavlja resen problem povsod po svetu, saj se iz leta v leto povečuje število na novo zbolelih. Pričakovati je, da bo v prihodnjih letih število obolelih še naraščalo, ne padalo. Diplomsko delo Osveščenost študentk o raku dojk sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so opisani: zgradba dojk, rak dojk v obsegu dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk, simptomi raka dojke, diagnostične metode za odkrivanje raka dojk, zdravljenje raka dojk in preventivni ukrepi raka dojk ter vloga medicinske sestre pri preventivnih ukrepih pred rakom dojk, in sicer v vlogi učiteljice ter demonstratorke. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo želeli ugotoviti razlike pri poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk pri samopregledovanju dojk in vzrokih za odklanjanje samopregledovanja dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (FZV) in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (FF). Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Sodelovalo je 50 študentk FZV in 50 študentk FF. Anketiranje študentk je bilo izvedeno konec meseca marca 2011 na obeh fakultetah. Dobljene podatke smo računalniško obdelali in prikazali z grafi. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da kljub boljšemu poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede le-te v nič večjem številu ne pregledujejo dojk kot študentke Filozofske fakultete. Sklep. Znanje o raku dojk pri anketiranih študntkah je vse prej kot zadovoljivo. Potrebno bi bilo že dekleta v srednji šoli poučiti o dejavnikih tveganja za nastanek raka na dojkah, preventivnih ukrepih, predvsem v smislu samopregledovanja dojk in jih k temu motivirati.
Ključne besede: Rak dojk, samopregledovanje, dejavniki tveganja, preventivni ukrepi, zgodnje odkrivanje, študentke.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 2420; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici