| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 130
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Tveganje za nastanek kardiovaskularnih bolezni v Pomurju
Mitja Hari, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Bolezni srca in ožilja so še vedno ene izmed najpogostejših bolezni današnjega časa, zato je pomembno, da ljudje poznajo in se zavedajo nevarnosti, ki nastanejo ob nezdravem načinu življenja, ki nas spremlja v vedno bolj napetem sodobnem načinu življenja. Temu načinu življenja se ni izognilo niti Pomurje, ki je v Sloveniji med najbolj ogroženimi področji za nastanek omenjenih bolezni. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti najpogostejša kardiovaskularna obolenja in dejavnike tveganja za kardiovaskularna obolenja ter z raziskavo ugotoviti, kateri dejavniki tveganja so najpogostejši med populacijo v Pomurju. Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnemu delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v Pomurju, v Murski Soboti in okolici, v mesecu novembru 2012. Empirične podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal 29 raziskovalnih vprašanj. Zbrane podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Windows 7 in s programskim orodjem Microsoft Office. Rezultate smo pretvorili v odstotke in jih grafično prikazali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se ženske prehranjujejo bolj zdravo kot moški, da je kadilcev vedno manj, da se rekreira 60 % anketirancev in da je večina Pomurcev vsakodnevno izpostavljena stresu. Sklep: Eden izmed problemov sodobnega časa je hiter tempo življenja, zaradi katerega si ljudje ne privoščijo kvalitetnih obrokov, ampak si privoščijo raje hitro pripravljeno hrano. Prav tako veliko ljudi zanemarja telesno aktivnost v prostem času, veliko pa jih je tudi vsakodnevno izpostavljenih stresu. Da bi se temu izognili, bi si morali vzeti več časa zase, si pripraviti več kvalitetnih obrokov na dan in se malo več ukvarjati z rekreacijo.
Ključne besede: Ključne besede: bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja, telesna aktivnost, zdravje, preventiva.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1543; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

72.
Tveganje za malarijo na potovanjih in preventivno vedenje slovenskih potnikov
Natalija Prašnički, 2013, magistrsko delo

Opis: Malarija je eden največjih zdravstvenih problemov na svetu. V Evropi je vsako leto prijavljenih približno 7000 primerov vnesene malarije. V Sloveniji je število vnesenih primerov malarije nizko. V desetletnem obdobju od 2001 do 2010 je bilo prijavljenih 66 primerov malarije. Odpornost plazmodijev na antimalarike se širi in je velik problem pri preprečevanju in zdravljenju malarije. Malarijo preprečujemo z zaščito pred piki komarjev in zaščito z zdravili. Zato je pomembno, da potnik pred potovanjem pridobi jasne in izčrpne informacije v skladu z najnovejšimi priporočili. Potnikova skrb za varovanje in ohranitev zdravja na potovanju pa je ključnega pomena. Namen magistrskega dela je opisati malarijo in njen pomen z vidika javnega zdravja in slovenske potnike. Glede na to, da vedno več ljudi potuje v dežele, kjer je malarija endemična, je pomembno, da se potniki pravilno zaščitijo pred piki komarjev in poskrbijo za zaščito z zdravili ter s tem zmanjšajo nevarnosti za svoje zdravje. Predstavljena je specializirana ambulanta za potnike kot pomemben člen pri varovanju zdravja potnikov. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili analitično epidemiološko metodo s pomočjo anketnega vprašalnika, poslanega preko elektronske pošte uporabnikom socialnih omrežij, namenjenih potovanju. Vključenih je bilo 500 potnikov, ki so potovali na malarično območje. Za analizo podatkov smo uporabili programa Microsoft Word Excel 2007, SPSS 19 in statistični test deleža. Rezultati: Ugotovili smo, da potniki dobro poznajo bolezen malarijo, da upoštevajo zaščitne preventivne ukrepe pred piki komarjev. Skoraj polovica potnikov ne uživa antimalarikov. S pogostostjo potovanj na malarična območja pomemben delež potnikov opusti jemanje antimalarikov. Večina potnikov je med potovanjem v skrbeh zaradi okužbe z malarijo, sami pa za svoje zdravje premalo naredijo. Le polovica potnikov pred potovanjem obišče ambulanto za potnike. Kot glavni razlog, da ne obiščejo ambulante, navajajo, da niso vedeli za obstoj take ambulante. Sklep: Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da je potrebno večje prizadevanje zdravstvenih delavcev za boljše informiranje in zdravstveno vzgojo potnikov, ki potujejo na malarična območja. Potrebno bi bilo najti rešitve za bolj kakovostno in celostno obravnavo takih potnikov. Potnikom moramo približati miselnost, da se bodo ustrezno zaščitili pred piki komarjev. Zagotoviti moramo prepoznavnost specializiranih ambulant za potnike, v katerih mora potekati preventivno-zdravstvena obravnava visoke kakovosti.
Ključne besede: Malarija, nalezljive bolezni, preprečevanje, preventiva, potovanja, ambulanta za potnike, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1916; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

73.
JOGA SMEHA: ORODJE ZA SAMOPOMOČ IN DOPOLNILNA TERAPIJA
Simona Krebs, 2013, magistrsko delo

Opis: Gledanje zabavnih vsebin je ena od učinkovitih metod spodbujanja smeha, ki posledično vpliva na vrednosti krvnega tlak, srčnega utripa in periferne oksigenacije ter na počutje. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vadba joge smeha, ki ni odvisna od razumevanja humorja, vpliva na krvni pritisk, srčni utrip, periferno oksigenacijo in počutje. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili tehniko spodbujanja smeha, ki se imenuje joga smeha in ni odvisna od razumevanja humorja. Vključuje dihalno-smejalne zabavne vaje, ki zelo hitro spodbudijo smeh. V raziskavi je sodelovalo dvainpetdeset naključno izbranih prostovoljcev, katerih povprečna starost je bila 52,5 leta. Prostovoljci so bili na podlagi vprašalnika o zdravju razdeljeni na tiste, ki uživajo zdravila, in na tiste, ki jih ne uživajo. Meritve krvnega tlaka, srčnega utripa in periferne oksigenacije smo izvedli pred in po vadbi joge smeha. Krvni tlak in srčni utrip smo izmerili z aparatom OMRON M6 Comfort, periferno oksigenacijo pa z aparatom GIMA OXY 5. Prostovoljci so svoje počutje pred in po vadbi ocenili s pomočjo nestandardiziranega devetstopenjskega numeričnega vprašalnika, in sicer po lestvici od 1 do 10. Raziskava je potekala leta 2012 v klubu joge smeha v Mariboru, in to deset tednov zaporedoma – enkrat na teden po šestdeset minut. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je vadba joge smeha statistično pomembno vplivala na nivo krvnega tlaka pri prostovoljcih, ki niso uživali zdravil (N = 41; sistolični: 7,73 % (p < 0,0001), diastolični: 5,83 % (p < 0,0001)). Pri prostovoljcih, ki so uživali zdravila (N = 11), smo sicer zabeležili padec vrednosti, vendar ne statistično pomembnih razlik (sistolični: 2,70 % (p = 0,86), diastolični: 1,41 % (p = 0,25)). Prav tako nismo dokazali statistično pomembnih razlik pri meritvah srčnega utripa in periferne oksigenacije. Statistično pomembne razlike (p < 0,05) smo opazili pri povprečnih spremembah navdušenja, optimizma, povezanosti, ravni energije, razpoloženja, sprostitve mišic, zavedanja dihanja, zmožnosti smejanja brez razloga. Največjo spremembo smo izmerili pri občutku stresa po vadbi, in sicer v povprečju za 60 %. Zaključek: Iz predstavljenih rezultatov lahko povzamemo, da je lahko joga smeha učinkovita dopolnilna metoda pri preventivi visokega krvnega pritiska pri tistih, ki ne uživajo zdravil. Pri tistih, ki jih uživajo, pa bo treba narediti dodatne raziskave na večjem številu ljudi in proučiti vpliv zdravil. Prav tako bi bilo treba narediti meritve plinske oksigenacije iz vzorca krvi. Pri vseh prostovoljcih, tako pri tistih, ki uživajo zdravila, kot tudi pri tistih, ki jih ne uživajo, smo zabeležili pozitivne in statistično značilne spremembe (p < 0,05) v počutju. Izstopal je predvsem občutek zmanjšanja stresa (60,32 %).
Ključne besede: joga smeha, kronične bolezni, povišan krvni tlak, preventiva, stres, dobro počutje.
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 3710; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

74.
Preprečevanje bolezni srca in ožilja
Andreja Alič, 2013, diplomsko delo

Opis: Bolezni srca in ožilja predstavljajo najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti ljudi pri nas in po svetu. Dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja so predvsem slabe življenjske navade in razvade na katere z našo poučenostjo lahko vplivamo je pa tudi dednost na katero žal ne moremo vplivati. Preventiva ima v tem zelo velik pomen, pomembna je poučenost prebivalstva za čimprejšnjo zajezitev te bolezni ki je v zelo velikem porastu. V raziskavo je bilo vključenih 50 anketirancev, ki se zdravijo zaradi bolezni srca in ožilja. Uporabili smo opisno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa anketni vprašalnik, ki je vseboval 32 vprašanj. Rezultate smo računalniško in statistično obdelali ter grafično prikazali.Pomembno vlogo pri prepoznavanju bolezni srca in ožilja ima zdravstvena nega, saj se vključuje primarno, sekundarno in tercialno raven zdravstvene dejavnosti in predstavlja zelo pomemben dejavnik na področju preventive. Tukaj ne smemo prezreti pomembnosti vloge medicinske sestre, katera sodeluje v obliki primarne preventive bolezni srca in ožilja v društvih za preprečevanje bolezni srca in ožilja, kot svetovalka zdravega načina življenja, izvajalka meritev krvnega tlaka, krvnega sladkorja, holesterola in z vsem tem lahko pripomore k večji ozaveščenosti ljudi in posledično k boljši kakovosti življenja bolnikov z že odkrito ishemično boleznijo srca.
Ključne besede: preventiva, bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja
Objavljeno: 11.04.2013; Ogledov: 1532; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

75.
Analiza sprememb v vedenju ljudi na področju samovarovalnih ukrepov v zadnjem desetletju : diplomsko delo univerzitetnega študija
Kaja Kosec, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kako se je v zadnjih 10-ih letih spremenil trend v uporabi samovarovalnih mehanizmov. Človeka neposredno skozi celotno življenje spremljajo številne ovire, nevarnosti, negotovosti, odločitve, tveganja, med katerimi je tudi možnost viktimizacije, na katero najpogosteje vplivajo dejavniki, kot so socialne mreže, starost, spol, družbenoekonomski položaj, itd. Zato imajo viktimizirani ljudje, na splošno, tudi večji strah pred kriminaliteto. Le-ta je namreč neizogiben pojav vseh sodobnih družb in dandanes zaskrbljujoče narašča. To pa zmanjšuje zaupanje državljanov v delovanje represivnih organov, omejuje njihov ekonomski razvoj ter zmanjšuje produktivnost v vsakdanjem življenju. Na podlagi rezultatov sem ugotovila, da se ljudje v svojem domačem kraju počutijo relativno varne. Kljub temu, pa je anketa pokazala, da se ženske na splošno počutijo bolj ogrožene kot moški, čeprav mnoge raziskave kažejo, da so le-te najmanjkrat viktimizirane. Posledično zaradi večjega strahu in večje skrbi za varnost pogosteje uporabljajo samovarovalne ukrepe kot moški. Tudi glede na status je bilo moč opaziti nekaj razlik. Najbolj varno se počutijo ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe, najmanj pa ljudje, ki so po izobrazbi magistri ali doktorji znanosti. Glede na kraj in objekt bivanja, pa se najbolj varno počutijo ljudje s podeželja, ki živijo v stanovanjski hiši, najmanj pa ljudje iz manjših, osamljenih krajev. Ta trend se vedno bolj spreminja, saj razlike med mestom in vasjo bledijo ter postajajo minimalne. Pojava kriminalnih dejanj ne moremo preprečiti le z respresivnimi organi. Ključni dejavnik je sodelovanje državljanov z organi državne oblasti, saj ljudje kot družbena bitja boljše delujemo v skupini, kot posamezniki.
Ključne besede: kriminaliteta, varnost, družba, samovarovanje, ukrepi, preventiva, diplomske naloge
Objavljeno: 21.03.2013; Ogledov: 888; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (11,44 MB)

76.
Preventiva pri raku debelega črevesa in danke
Timea Petkovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak debelega črevesa in danke (v nadaljevanju RDČD) predstavlja v razvitih državah in tudi v Sloveniji eno od najpogostejših vrst raka. Z ukrepi na primarni ravni preventive (upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga, spremljanje ogroženih skupin) in sekundarni ravni preventive (udeleževanje v programu Svit, takojšnji obisk zdravnika ob simptomih in znakih RDČD), bi lahko zmanjšali incidenco in umrljivost te bolezni. Namen: Z diplomskim delom smo želeli predstaviti RDČD in preventivne ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo nastanek te bolezni ter ugotoviti osveščenost ljudi o RDČD in programu Svit. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Želene podatke smo zbirali s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki je vseboval 20 vprašanj. Raziskava je potekala v splošnih ambulantah Zdravstvenega doma Lendava, junija 2012. Anketiranih je bilo 100 oseb, od tega 50 naključno izbranih oseb starih od 20 do 50 let in 50 naključno izbranih oseb starih nad 50 let. Zbrane podatke smo analizirali in rezultate grafično ponazorili s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je dobra polovica anketiranih poučena o RDČD in programu Svit, bolezenske simptome in znake pa poznajo v manjši meri. Največ anketirancev je pridobilo informacije o teh temah preko medijev, manj od zdravnikov ter od sorodnikov ali prijateljev, najmanj informacij o RDČD pa so pridobili od medicinskih sester. Odzivnost povabljenih anketirancev v program Svit je znašala 66 %. Sklep: Informiranost ljudi o načinih preprečevanja RDČD in o sami bolezni je izrednega pomena, kajti le dobro seznanjen in poučen posameznik se lahko uspešno bori proti nastanku RDČD in pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka in tako tudi k zmanjševanju incidence in umrljivosti omenjene bolezni. Zdravstveni delavci bi morali imeti pri osveščanju ljudi večjo vlogo.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, dejavniki tveganja, preventiva, program Svit
Objavljeno: 20.02.2013; Ogledov: 1594; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

77.
Seznanjenost mladih s škodljivimi vplivi alkohola
Emina Komes, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu na temo seznanjenost mladih s škodljivimi vplivi alkohola, je predstavljen problem uživanja alkohola med mladimi in poučenost mladih o škodljivi rabi alkohola. V teoretičnem delu so predstavljeni alkohol kot pijača in njegovi stranski učinki, ki se pojavljajo ob pitju. Opisan je mladostnik v medosebnih odnosih in pogostost poseganja po alkoholnih pijačah. V nadaljevanju je opredeljena preventiva pitja alkoholnih pijač in zdravstveno – vzgojno delo medicinske sestre ter promocija zdravja z zdravstveno vzgojo na primarni in sekundarni ravni. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je potekala aprila leta 2011 med dijaki starimi od 15 do 20 let na eni izmed strokovnih šol v severno vzhodni Sloveniji in eni izmed srednjih šol v osrednji Sloveniji. Rezultati raziskave kažejo, da veliko dijakov pogosto sega po alkoholnih pijačah vseh vrst, kljub vedenju, da alkohol škoduje zdravju. Večina je alkohol poskusila že zelo zgodaj in ga postopoma vključuje v svoje življenje, nemalokrat v tolikšni meri, da so opiti. Ugotovili smo, da so dijaki o alkoholu in njegovih učinkih na telo in duševnost dovolj osveščeni, te informacije pa so jim bile v največji meri posredovane s strani šole. Največ mladostnikov bi se v morebitni stiski zaradi alkohola obrnilo na starše, manj pa na prijatelje, internetne strani svetovanja mladostnikom ter šolsko socialno delavko.
Ključne besede: alkohol, odvisnost od alkohola, mladostnik, medicinska sestra, preventiva, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 1328; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (775,82 KB)

78.
Vloga nekaterih državnih institucij pri omejevanju spolnih zlorab otrok : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tanja Kočevar, 2012, diplomsko delo

Opis: Spolne zlorabe otrok predstavljajo hud poseg v otrokovo intimo. Nujno je, da se pred njimi čim bolje zavarujemo in ukrepamo, preden je prepozno. V zaključnem delu bomo obravnavali delovanje nekaterih državnih organizacij pri omejevanju spolnih zlorab otrok. Osredotočili smo se na delo policije, centrov za socialno delo in osnovnih šol. Ugotovili smo, da največ truda v preventivo vlaga ravno policija, saj z različnimi programi in osveščanjem tako v šolah kot drugje najbolj pripomore pri preventivi pred spolnimi zlorabami. Centri za socialno delo primarno ne delujejo na področju preventive, vendar pa imajo dobro organizirane tako imenovane krizne time, ki učinkovito ukrepajo takoj po dogodku. Centri za socialno delo so tesno povezani z delovanjem nevladnih organizacij, kjer je veliko društev, ki se borijo prav proti zlorabam ter ponujajo tudi možnost neposredne komunikacije. Šole imajo velik poudarek na življenje otrok, ki tam preživijo veliko svojega časa. Vendar pa je dokaj težko najti šole s preventivnimi programi, namenjenimi osveščanju otrok pred različnimi zlorabami. Eden izmed programov, kjer najdemo temo spolnih zlorab otrok, je Policist Leon svetuje. V zvezi s projektom Policist Leon svetuje smo izvedli tudi krajšo raziskavo, kjer smo ugotovili, da učenci kljub temu, da jim program predstavi pojem spolnih zlorab, tega še vedno ne razumejo najbolje. Zaposleni so bili mnenja, da se otroci kljub dobri poučenosti s strani šole ne bi znali ustrezno zaščititi pred morebitnimi nevarnostmi in da bi tudi starši morali bolj sodelovati pri osveščanju svojih otrok.
Ključne besede: otroci, spolne zlorabe, preprečevanje, preiskovanje, preventiva, šole, državne institucije, policija, centri za socialno delo, nevladne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 1561; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (652,98 KB)

79.
POMEN PROGRAMA SVIT
Andreja Reberšak, 2012, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak debelega črevesa in danke je izredno zahrbtna bolezen, saj se pojavlja brez očitnih bolezenskih znakov, zato se je v Sloveniji leta 2008 uvedel državni Program SVIT, kateri ogroženi populaciji med 50. in 69. letom starosti omogoča odkrivanje prikritih krvavitev v blatu in po potrebi še nadaljnjo diagnostično obravnavo. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki in ugotoviti osveščenost ciljne populacije o Programu SVIT ter kakšna je njihova odzivnost na vabilo Programa SVIT. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 100 naključno izbranih anketirancev v starosti od 50 do 69 let, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v Javnem zavodu Zdravstvenem domu Šentjur (JZ ZD Šentjur). Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina anketirane populacije pozna dejavnike tveganja ter simptome raka na debelem črevesu in danki. Ugotovili smo tudi, da je ciljna populacija seznanjena s cilji in delovanjem Programa SVIT, ter da je udeležba na poslano vabilo Programa SVIT zelo velika (85%), kar je nad slovenskim povprečjem. Sklep: Zelo pomembno za preprečevanje raka na debelem črevesu in danki je preventivno ukrepanje, v katerega je vključena tudi medicinska sestra, s poučevanjem ciljne populacije o dejavnikih tveganja, ki vplivajo na raka debelega črevesa in danke, ter o simptomih, kateri so značilni za to bolezen.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, Program SVIT, kolonoskopija, preventiva
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1574; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

80.
Preventiva spolne zlorabe otrok
Adrijana Moškon, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili preventivo spolne zlorabe otrok. Opisali smo, kaj je spolna zloraba otrok, kako je sploh mogoča in kdo so najpogostejši storilci. Predstavili smo preventivno dejavnost na področju spolne zlorabe otrok in opisali vlogo staršev, šole in medicinske sestre pri preventivi spolne zlorabe otrok. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, če so dijaki poučeni o preventivi spolne zlorabe otrok in ali dijaki vedo, kaj je spolna zloraba. Anketo smo izvedli med polnoletnimi dijaki v enem izmed parkov v Mariboru. Rezultati. Ugotovili smo, da polnoletni dijaki niso dovolj poučeni o preventivi spolne zlorabe in da zadovoljivo vedo, kaj sploh spolna zloraba otrok je. Sklep. Otroke je potrebno naučiti samozaščitnih veščin, kajti vsi otroci imajo pravico, da so varni, močni, svobodni. Predvsem bi bilo potrebno preverjati obnašanja otrok iz problematičnih in socialno neurejenih družin, kar bi lahko bilo tudi delo patronažne medicinske sestre, ki bi družino dlje časa obiskovala tudi še po obveznih obiskih novorojenčka in spremljala otroka, njegov razvoj in njegovo obnašanje.
Ključne besede: preventiva, spolna zloraba, otrok, starši, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 2191; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici