| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 130
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Organiziranost varstva pred požari v občini Videm pri Ptuju
Matej Bezjak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali z organiziranostjo varstva pred požari v Občini Videm. Gre za specifično področje znotraj Občine Videm. Za požarno varnost na lokalni ravni je odgovorna lokalna skupnost oz. občina. Občina ni izvajalka požarne varnosti, temveč s posebno pogodbo ureja javno gasilsko službo, ki mora biti vsem občanom dosegljiva 24 ur na dan in 365 dni v letu. Javno gasilsko službo v Občini Videm tvorijo štiri prostovoljna gasilska društva, ki skupaj sodelujejo ob požarih. Pojavljajo se nam problemi, da prihaja do različnih požarov zaradi opustitve preventivnih ukrepov. V diplomski nalogi smo predstavili osnove varstva pred požari, opisali smo tudi organiziranost požarnega varstva v Sloveniji. Posebno poglavje smo namenili opisu organiziranosti varstva pred požari v Občini Videm, v katerem smo opisali tudi vse gasilske enote. Opisali smo tudi simulacijo intervencije na požarno najbolj ogroženem objektu v občini. Na koncu smo podali predloge izboljšav za še boljšo požarno varnost v občini.
Ključne besede: Občina Videm, zakonodaja, požarno varstvo, gasilske enote, prostovoljno gasilstvo, požarna preventiva
Objavljeno: 25.01.2017; Ogledov: 730; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

32.
Poznavanje in ozaveščenost študentov o raku mod
Gregor Cvilak, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Rak mod je maligna bolezen, ki prizadene relativno malo moških in predstavlja približno 2% vseh rakastih obolenj. Čeprav je incidenca raka mod zelo nizka, pa je rak mod najpogostejša maligna bolezen med mladimi moškimi v starostnem obdobju med 20. in 35. letom. Poznavanje bistvenih značilnost raka mod in pravilno ter redno izvajanje samopregledovanja, so ključnega pomena za zgodnje odkritje. Namen dela je ugotoviti poznavanje raka mod in izvajanje samopregledovanja med študenti. Metodologija raziskovanja: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Proučili smo strokovna in znanstvena dela domačih in tujih avtorjev. Za empirični del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot instrument za izvedbo raziskave smo uporabili anketo. Pridobljene podatke smo analizirali in obdelali s spletno aplikacijo DataCracker ter jih nato predstavili s programom Microsoft Excel 2013. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da med študenti ni bistvene razlike v poznavanju osnovnih značilnosti raka mod. Sklep: Rak mod je eden od najozdravljivejših malignih obolenj. Na področju preventive in ozaveščanja je še veliko neizkoriščenih možnosti. Nepoznavanje je edina ovira za zgodnje odkrivanje raka mod. Poznavanje dejstev o raku mod in izvajanje samopregledovanja med študenti je zelo slabo.
Ključne besede: Germinalni tumorji, samopregledovanje mod, ozaveščenost o raku mod, vloga zdravstvenih delavcev, preventiva.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 910; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (766,28 KB)

33.
PREPREČEVANJE IN ZGODNJE ODKRIVANJE PLJUČNEGA RAKA
Sara Trifunovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Pljučni rak je ena izmed najpogostejših rakavih bolezni današnjega časa. Uvrstimo ga lahko med bolezni, ki so svetovno najbolj smrtne. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili opisno metodo dela. Opisali smo, kako zgodaj prepoznati pljučnega raka in kako preprečiti, da bi za njim zboleli, ko smo že izpostavljeni škodljivim dejavnikom tveganja. Za njegovo obvladovanje je pomembna preventiva, in ker je največji škodljivi dejavnik za njegov nastanek predvsem kajenje, je naloga zdravstvenih delavcev, da posameznika spodbujajo k prenehanju kajenja. Ljudi, ki ne kažejo znakov pljučnega raka, vabimo v sklopu preventive na presejalne teste. Spoznali smo, da je aktivno kajenje glavni dejavnik tveganja, ki vodi do nastanka pljučnega raka. Prav tako škodujeta pasivno kajenje in izpostavljenost karcinogenim snovem, kot sta radon in azbest, ki se nahajata predvsem v delovnih okoljih. Izredno pomembno je zgodnje odkrivanje pljučnega raka, kajti ko opazimo znake, je bolezen v večini primerov že napredovala.
Ključne besede: pljučni rak, preventiva, zgodnje odkrivanje, presejalni testi, opuščanje kajenja 
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 1376; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

34.
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG MLADOSTNIKOV IN VLOGA KLINIČNEGA DIETETIKA
Ruža Pandel Mikuš, 2016, specialistično delo

Opis: Uvod: Zdrav življenjski slog predstavlja vzorec vedenja posameznika, ki omogoča ohranjanje in krepitev lastnega zdravja. Dejavnikov, ki ga oblikujejo, je veliko, najpomembnejši pa so zdrava in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in izogibanje dejavnikom tveganja (kajenje in zloraba alkohola). Namen: Namen dela je bil predstaviti elemente zdravega življenjskega sloga mladostnikov in opredeliti vlogo kliničnega dietetika pri krepitvi zdravja in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. Z delom smo želeli oceniti razlike v življenjskem slogu med mladostniki, ki vstopajo v univerzitetno izobraževanje ter med tistimi, ki ga zaključujejo. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. V teoretičnem delu je narejen pregled literature obravnavanega problema. V empiričnem delu je bila narejena anketa. Uporabili smo vprašalnik Z zdravjem povezan življenjski slog, ki so ga v Sloveniji uporabili že v petih raziskavah. Rezultati: Sodelovalo je 252 študentov ene izmed fakultet, Univerze v Ljubljani, 211 žensk in 41 moških. Rezultati kažejo, da obstaja statistično pomembna razlika o osveščenosti o zdravem načinu življenja med mladostniki, ki vstopajo v študijsko izobraževanje in med tistimi, ki ga zaključujejo. Obstaja tudi statistično pomembna razlika med spoloma pri pitju alkoholnih pijač, ter o osveščenosti o zdravem načinu življenja med mladostniki, ki so se opredelili, da pripadajo nižjemu družbenemu sloju v primerjavi s tistimi, ki pripadajo višjemu sloju. Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da obstaja razlika o osveščenosti med študenti tretjih letnikov v primerjavi s prvimi letniki. To pomeni, da učenje mladih za zdrav življenjski slog daje pozitivne rezultate in pomeni dobro preventivo debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Vloga kliničnega dietetika je zato pri tem učenju lahko zelo pomembna.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, prehrana, mladostnik, telesna dejavnost, kajenje, preventiva alkoholizma, dietetik.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1490; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

35.
PREMAGOVANJE STRESA IN PREPREČEVANJE IZGORELOSTI ZAPOSLENIH V DOMOVIH STAREJŠIH
Cvetka Laubič, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stres je psihofizično dogajanje v človeškem organizmu, ki ga največkrat sprožajo škodljivi dejavniki. V zadnjih desetletjih je povezan predvsem z opravljanjem dela in zaposlenostjo. Kaže se na različne načine. Za človekovo zdravje in počutje predstavlja veliko breme, ki lahko vodi v bolezni različne simptomatike. S pravilnim ravnanjem je mogoče znake in posledice stresa omiliti ali stres preprečevati. Delo v domovih starejših je zahtevno, težko in stresno. Z raziskavo smo imeli namen ugotoviti pojavljanje stresa pri zdravstveno negovalnem osebju v domovih starejših in njihovo soočanje s posledicami stresa ter v nadaljevanju dela oblikovati model ravnanja za zmanjšanje posledic stresa. Metode: Izbrana je bila deskriptivna metoda dela. Za potrebe raziskave je bila uporabljena kvantitativna metoda, z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 20 vprašanj zaprtega in polzaprtega tipa. Izvedena je bila med zdravstveno negovalnim osebjem v petih domovih starejših maja in junija 2016. Sodelovalo je 91 udeležencev. Za potrebe obdelave ter grafične in pisne predstavitve podatkov so bili uporabljeni računalniški programi Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultati: Ugotovli smo, da je stres med delavci v domovih starejših prisoten, da ga najbolj vzpodbujajo delo z dementnimi stanovalci, preveč delovnih nalog, zahteve svojcev in premalo posvečanja metodam za obvladovanje stresa. Razprava in sklep: Za premagovanje stresa zaposleni in vodstva naredijo premalo, ker se pomena stresa in njegovih posledic premalo zavedajo ali to področje premalo poznajo. Posledice takega ravnanja se kažejo na zdravju zaposlenih, na kakovosti opravljenega dela ter na zadovoljstvu stanovalcev domov starejših in njihovih svojcev. Model ravnanja za obvladovanje stresa vključuje več elementov, uresničljivih na nivoju organizacij in na nivoju posameznih delavcev.
Ključne besede: Stres, zdravstveno negovalno osebje, stanovalci doma starejših, izgorelost, preventiva.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1093; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (670,17 KB)

36.
Gibalna dejavnost v predšolskem obdobju kot preventiva pred prekomerno telesno težo in debelostjo otrok
Barbara Kirbiš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalna dejavnost v predšolskem obdobju kot preventiva pred prekomerno telesno težo in debelostjo otrok smo na teoretičnem nivoju želeli ugotoviti, kako s preventivnimi gibalnimi dejavnostmi preprečimo prekomerno telesno težo in debelost pri predšolskih otrocih. S pomočjo deskriptivne metode dela smo pojasnili splošne značilnosti gibalnega razvoja, opredelili motorične sposobnosti in faze gibalnega razvoja ter večjo pozornost namenili pomenu gibalnih dejavnosti v predšolskem obdobju. Našteli smo vzroke in posledice prekomerne telesne teže in debelosti otrok, katere povzročajo različne bolezni (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, bolezni jeter in ledvic). S komparativno metodo dela smo primerjali odstotek stanja prehranjenosti po svetu in v Sloveniji ter pregledali stanje prehranjenosti glede na indeks telesne mase. V Sloveniji in po svetu sta prekomerna telesna teža in debelost otrok izredno razširjeni ter v velikem porastu. Leta 2012 je tako bilo v Sloveniji 27,10 % čezmerno težkih dečkov, od tega 7,30 % debelih, in 23,70 % čezmerno težkih deklic, od tega 6,50 % debelih. V skladu z namenom naše naloge smo prišli do zaključka, da vsakodnevna zmerna intenzivna gibalna dejavnost preventivno vpliva na debelost in prekomerno telesno težo otrok.
Ključne besede: Debelost, prekomerna telesna teža, indeks telesne mase, zmerna intenzivna gibalna dejavnost, preventiva.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 960; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (703,47 KB)

37.
OSVEŠČENOST ZAPOSLENIH LJUDI O SPOLNO PRENOSLJIVIH BOLEZNIH
Jerneja Habe, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali spolno prenosljive bolezni in njihove povzročitelje ter preventivo pri spolno prenosljvih boleznih. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili rezultate preiskave s katero smo želeli ugotoviti osveščenost zaposlenih ljudi o spolno prenosljivih boleznih in poznavanje njihovih povzročiteljev.
Ključne besede: Spolno prenosljive bolezni, povzročitelji, preventiva, zdravljenje, zaposleni
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 680; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

38.
POMEN PREVENTIVE KOŽNEGA MELANOMA
Ines Petrušič, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Melanom se kaže kot kožna sprememba, ki je vidna s prostim očesom in se lahko z rednimi samopregledovanji pravočasno odkrije. Preventiva omogoča uspešno zdravljenje in dobro prognozo, zato je pomembno, da so ljudje pozorni na nova pigmentna znamenja in spremembe že obstoječih. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti kožni melanom in z raziskavo ugotoviti, katere preventivne ukrepe za preprečevanje kožnega melanoma poznajo in izvajajo študenti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili marca 2015 v Mariboru na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 19 vprašanj. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da kljub vsem opozorilom in znanju, študenti še zmeraj premalo upoštevajo preventivne ukrepe malignega melanoma. Iz raziskave je prav tako razvidno, da imajo študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru manj znanja glede preventive in bi želeli več informacij na to temo. Študenti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, pa kljub znanju, ne upoštevajo dovolj preventivnih ukrepov. Diskusije in zaključek: Redno samopregledovanje pigmentnih znamenj na koži enkrat mesečno in poznavanje svojega telesa je nujno za zgodnje odkritje melanoma. Najboljša metoda za odkrivanje melanoma je metoda ABCDE, ki opozarja, na katere spremembe znamenj je potrebno biti pozoren. Za preventivo pa poskrbimo že s pravilno prehrano, gibanjem in upoštevanjem preventivnih ukrepov glede sončenja, ki so temelji zdravega življenja.
Ključne besede: maligni melanom, dejavniki tveganja, pigmentna znamenja, preventiva, medicinska sestra.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 1422; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

39.
VLOGA RAZREDNIKA PRI PREPREČEVANJU IN ODZIVANJU NA MEDVRSTNIŠKO NASILJE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Klara Berdelak, 2016, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje ni nov pojav. Pojavlja se že skoraj po vseh šolah na svetu v različnih oblikah ter predstavlja neprijetno izkušnjo za žrtev in hkrati tudi za opazovalca. Nasilje v šolah preprečujemo, saj je šolski sistem dolžan zagotavljati varno in delovno učno okolje za učenca in učitelja. Magistrsko delo predstavlja pregled sodobne literature s področja medvrstniškega nasilja in udeležencev v njem, dejavnikov, ki vplivajo nanj, odnos učencev do nasilja in vloge razrednika pri preprečevanju le-tega. Zadnji del je v celoti namenjen preventivnim strategijam za preprečevanje medvrstniškega nasilja, ki smo jih podkrepili s sodobnimi znanstvenimi spoznanji. Vsebuje smernice, priporočila in načine za učitelje razrednike, kako ustvariti sproščeno in toplo šolsko okolje, kjer so prisotni pozitivni odnosi, vključenost vseh na šoli, postavljanje pravil in meja, pohvale ter sankcije ob neprimernem vedenju.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, razrednik, osnovna šola, šolska klima, preventiva
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 1008; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (683,64 KB)

40.
VPLIV ZASVOJENOSTI V DRUŽINI NA OTROKE V PRVI IN DRUGI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Veronika Jazbec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv družinskega in šolskega okolja na posameznikov razvoj bolezni odvisnosti. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, razdeljenim med osebe, ki se zdravijo v Centrih za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog Celje in Maribor. Na podlagi analize odgovorov 173 oseb, ki se zdravijo zaradi bolezni odvisnosti, večinoma moških, starih med 18 in 45 let, smo dobili odgovore na vprašanja o odvisnosti znotraj družine ter odzive šolskih svetovalnih služb in drugih delavcev šole na težave anketirancev. Pri tem so nas zanimale razlike med dvema starostnima skupinama, starejšo in mlajšo (mejo smo postavili pri 40 letih). Ugotovljeno je bilo, da večji del anketiranih oseb prvega stika z odvisnostjo ni imelo znotraj družine. Kadar so živeli v družini, kjer je bila prisotna odvisnost, je bila oseba s to težavo najpogosteje oče, ki je zlorabljal alkohol. Življenje z odvisnikom so anketiranci že v zgodnjih otroških letih doživljali kot nekaj slabega. Zaradi družinskih razmer so imeli težave v šoli, in sicer tako pri učenju kot tudi v medsebojnih odnosih. Učitelji in strokovni delavci so redko prepoznali problem odvisnosti v njihovih družinah. Večji del anketiranih oseb se z drogami ni srečal v osnovni šoli. Med tistimi, ki so imeli to izkušnjo, je večina spadala v mlajšo starostno skupino. Bili so mnenja, da je bilo v osnovni šoli premalo preventivnih dejavnosti na temo zlorabe drog in da bi ustrezna pomoč s strani zaposlenih v osnovni šoli lahko zmanjšala možnosti za kasnejši razvoj bolezni odvisnosti.
Ključne besede: Zasvojenost, odvisnost, Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, preventiva, transgeneracijski prenos, težave v šoli, ukrepi, šolski svetovalni delavec, učitelj.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 779; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici