| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 130
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Preverjanje uporabnosti spletne aplikacije za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni v referenčnih ambulantah s strani uporabnikov
Janja Lorber, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Število oseb s sladkorno boleznijo skozi leta narašča. Sladkorna bolezen lahko nekaj časa poteka brez značilnih simptomov, zato obstaja možnost, da jo spregledamo. S spremembo načina življenja, prehranjevalnih in gibalnih navad, lahko nastanek sladkorne bolezni preložimo. Namen raziskave je predstaviti uporabnost in namen spletne aplikacije SLORISK ter preveriti zadovoljstvo končnih uporabnikov aplikacije. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. S tehniko anketiranja in pripravljenim prilagojenim validiranim vprašalnikom smo anketirali 53 oseb, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Na predstavitvi spletne aplikacije SLORISK je sodelovalo 16 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov. Rezultati: Anketirane osebe v referenčni ambulanti so najvišjo oceno pripisale razumljivosti aplikacije (4,81 ± 0,44). Splošna ocena zadovoljstva uporabnikov z aplikacijo je bila 8,51 ± 1,53. Od vseh anketiranih se jih je 13 % odločilo za udeležbo na delavnicah v zdravstvenovzgojnem centru. Diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki so najvišjo oceno 4,69 ± 0,59 pripisali uporabi spletne aplikacije brez pisnih navodil in lahkotnosti uporabe 4,69 ± 0,71. Povprečna ocena zadovoljstva je bila 8,25 ± 1,88. Diskusija in zaključek: Z uporabo spletne aplikacije SLORISK lahko rezultate presejanja za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni vizualno nazorno prikažemo in tako dodatno motiviramo posameznika za uveljavitev sprememb v življenjskem slogu, ki bi na zdravje ugodno vplivale.
Ključne besede: Preventiva, diplomirana medicinska sestra, SLORISK, metabolni sindrom, zdravstvenovzgojne delavnice, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 524; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

22.
Odnos staršev osnovnošolskih otrok do motenj hranjenja
Maja Trstenjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Motnje hranjenja so problem današnje družbe. Predstavljajo resno težavo, povezano z visoko stopnjo umrljivosti med psihološkimi boleznimi. Pri otrocih in mladostnikih so motnje hranjenja vse pogostejše, nastajajo pa vse bolj zgodaj. V magistrskem delu smo ugotavljali seznanjenost staršev z motnjami hranjenja, preverjali preventivno in kurativno ukrepanje staršev v primeru motenj hranjenja ter ugotavljali, kakšna so stališča staršev do motenj hranjenja. Preverjali smo tudi, kako spol, starost, izobrazba, razred otrok ter materialno stanje vplivajo na odnos staršev do motenj hranjenja. V raziskavi je sodelovalo 207 staršev (161 žensk in 46 moških). Rezultati so pokazali, da starši poznajo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo ter kompulzivno prenajedanje, ne poznajo pa novih motenj hranjenja – ortoreksije in bigoreksije. Večina staršev osnovnošolskih otrok se ne boji, da bi njihov otrok v prihodnosti zbolel za eno izmed motenj hranjenja. Največ informacij o tej problematiki pridobijo prek interneta, če pa bi njihov otrok kazal simptome motenj hranjenja, bi pomoč poiskali pri zdravniku. V povezavi s preventivnimi programi o motnjah hranjenja na šolah več kot polovica staršev (57,5 %) ne ve, ali se na šolah izvajajo preventivni programi o motnjah hranjenja, le 8,7 % staršev je odgovorilo, da se programi o motnjah hranjenja izvajajo. Stališče staršev je, da bi se morali preventivni programi o motnjah hranjenja izvajati na šolah, ker v današnji družbi motnje hranjenja pri otrocih in adolescentih predstavljajo resen problem. Potreba po preventivnih programih je torej velika.
Ključne besede: motnje hranjenja, problem današnje družbe, puberteta, adolescenca, starši, preventiva
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 520; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

23.
Krepitev duševnega zdravja otrok v družini
Dana Kapun, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Krepitev duševnega zdravja otrok je zelo pomembna, saj s tem zmanjšujemo oziroma preprečimo duševne motnje. Družina je tista, ki otroka vodi skozi njegovo otroštvo, posebej v obdobju mladostništva, zato je njen vpliv izredno velik. Pri tem ima tudi medicinska sestra pomembno vlogo, ki mora družino pravilno usmerjati in tako pomagati pri krepitvi duševnega zdravja v celotni družini. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv, ki ga ima družina na krepitev duševnega zdravja ali družina ukrepa pravilno, ter kako lahko vpliva medicinska sestra na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Raziskovalne metode: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo. Izdelali smo anketni vprašalnik, ta je vseboval 19 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anektiranih staršev. Pridobljene rezultate smo obdelali z opisno statistiko in prikazali z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo starši velik vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok in na življenjski slog družine. Prav tako so rezultati pokazali, da medicinska sestra po mnenju staršev nima vpliva na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Diskusija in zaključek: Ocenjujemo, da starši krepijo duševno zdravje otrok ter da bi morala imeti medicinska sestra večji vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Pomembno je, da družina pozna duševno zdravje otrok ter da ga krepi, saj je to zelo pomembno za razvoj otrok.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, promocija zdravja, aktivnosti medicinske sestre, preventiva, primarni nivo zdravstvenega varstva
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 604; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (969,25 KB)

24.
Najpogostejše poškodbe otrok v domačem okolju
Rok Kovačič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Otroci so večkrat žrtev poškodb v domačem okolju. Žrtev poškodb, katere bi se dalo preprečiti, ali z varovali, ki preprečujejo dostop do nevarnega predmeta ali prostora, ali morebiti z odstranitvijo nevarnosti iz prostora, domačega okolja. Na trgu obstaja veliko varoval za domače okolje, kot na primer: varovala za vtičnice, za štedilnik, za robove na pohištvu, in podobno. Najboljše varovalo pa je seveda pazljivost, navzočnost starša, ko otrok spoznava in se uči o novih stvareh. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z uporabo anketnega vprašalnika zaprtega tipa in jih analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2016 in Microsoft Word 2016. Raziskavo smo naredili v pomurski regiji, med starši, ki niso mlajši od 18 let in imajo otroke stare več ko eno leto. Rezultati: Čez raziskavo smo ugotovili, da starši relativno dobro poznajo nevarnosti za otroka v domačem okolju in so seznanjeni z načini preprečevanja poškodb otrok, ampak se še vseeno poškoduje 60 % otrok. Ugotovili smo tudi, da se z višjo izobrazbo ne znižuje tveganje za poškodbo otroka. Starši po večini redno uporabljajo varovala v stanovanju, le 18 % jih nikoli ne uporablja. Sklep: Otroci so podvrženi velikemu tveganju za poškodbe v domačem okolju. Poškodbe po večini niso življenjsko ogrožajoče in so posledica kratke nepazljivosti in nenavzočnosti staršev. Podatki iz raziskave kažejo, da je največ poškodb med 3-5 letom starosti, saj takrat otrok največ, samostojno, raziskuje in spoznava. Torej je pomembno v tem obdobju biti ob otroku in mu zagotoviti varen vstop v svet samostojnosti.
Ključne besede: Dejavniki tveganja, preventiva, prva pomoč, starši, Pomurje
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 685; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (545,75 KB)

25.
Patronažni obisk otročnice in novorojenčka
Tanja Zorko, 2018, diplomsko delo

Opis: Patronažna zdravstvena nega je oblika zdravstvene nege, ki jo patronažna medicinska sestra izvaja na domu in pri tem obravnava različne subjekte. Obiski patronažne medicinska sestre na domu se delijo na preventivne in kurativne. V okviru preventivnih obiskov na domu spada tudi šest obiskov novorojenca in dva obiska otročnice.
Ključne besede: Patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, novorojenec, družina, hišni obisk, preventiva.
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 1693; Prenosov: 532
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

26.
Prepoznavanje motenj hranjenja med mladimi
Nina Obradovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Duševno zdravje je ideal, za katerim stremimo vsi. Motnje hranjenja so skupek besed za duševno bolezen, ki je zelo težko ozdravljiva, prizadene osebo fizično in psihično ter utegne ogroziti življenje. Osebe, ki trpijo zaradi motenj hranjenja, imajo spremenjen odnos so hrane in samopodobe.
Ključne besede: Motnje hranjenja, vzroki, zdravljenje in posledice bolezni, medicinska sestra, preventiva motenj hranjenja
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 675; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

27.
Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti verižnih učinkov
Andreja Podnar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali nezgode z verižnim učinkom, ki se pojavljajo razmeroma redko, vendar imajo velike posledice, saj se vplivi širijo s primarne procesne enote na objekte v bližini. Povzročijo lahko trajne posledice na ljudeh, premoženju, rastlinah in v okolju. Do širjenja vpliva na druge enote lahko pride zaradi premajhne razdalje med rezervoarji, zaradi pomanjkljivih varnostnih ukrepov, ki se izvajajo z uporabo strojne in programske opreme ter zaradi pomanjkljivih človeških aktivnosti. Zakonodaja omenja nevarnost verižnega učinka in predvideva aktivnosti za ocenjevanje, nadzor in preprečevanje verižnega učinka, vendar ne podaja napotkov, kako to izvesti. Tudi v času izobraževanja študentje ne dobijo informacij o verižnih učinkih, zato inženirji v podjetjih nimajo navodil, kako analizirati možnost verižnega učinka in načrtovati ukrepe za njegovo zmanjšanje oz. preprečevanje in s tem povečanje varnosti. Zaradi tega smo v diplomski nalogi razvili poenostavljeno metodologijo, katere glavni cilj je zmanjševanje nevarnosti verižnih učinkov. Z navedenimi koraki in podrobnejšim opisom posameznih ukrepov bi bila takšna metodologija lahko v pomoč inženirjem v praksi.
Ključne besede: verižni učinek, ukrepi, požarna preventiva, varnostna razdalja
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 797; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

28.
Duševno dobro počutje med študenti zdravstvene nege v Sloveniji in Severni Irski
Leona Cilar, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Duševno dobro počutje je ključni vir za uspešno in produktivno delovanje posameznika, osebno zadovoljstvo in kakovostno življenje. Do neravnovesja lahko pride zaradi različnih stresorjev in okolijskih dejavnikov. Posebej ranljiva skupina so študenti. Zaradi preobremenjenosti s študijskimi obveznostmi, finančnimi stiskami in oddaljenosti od doma se študenti pogosto srečajo s težavami v duševnem zdravju. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev po domačih (COBISS, UM:NIK, Metaisklanik) in mednarodnih (PubMed, Science Direct, ProQuest) podatkovnih bazah. Izvedli smo kvantitativno raziskavo med študentih zdravstvene nege v Sloveniji in Severni Irski s pomočjo WEMWBS vprašalnika. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 199 študentov zdravstvene nege, od tega 90 študentov bilo iz Slovenije in 109 iz Severne Irske. Študenti zdravstvene nege so v povprečju občutili srednje dobro počutje v zadnjih dveh tednih v obeh državah. Srednja vrednost WEMWBS rezultatov v Sloveniji (M=53.07, 95% CI [51.24-54.89]) je višja, kot v Severni Irski (M=45.7890, 95% CI [44.32-47.26]). Obstaja statistično značilna razlika (p < 0.001) med rezultati WEMWBS med državama. Zaključek: Čeprav rezultati kažejo, da študenti zdravstvene nege imajo povprečno stopnjo duševnega dobrega počutja, vedno moramo težiti k boljšemu. Na podlagi pregledanih študij ugotavljamo, da obstajajo učinkovite preventivne aktivnosti, ki bi se lahko uporabile tudi v Sloveniji in izboljšale duševno dobro počutje študentov zdravstvene nege. Velik pomen ima izobraževalna inštitucija, ki lahko z učinkovitimi intervencijami zmanjša stigmo in ozavesti študente o pomenu duševnega dobrega počutja.
Ključne besede: duševno zdravje, duševne motnje, promocija duševnega zdravja, preventiva nastanka duševnih motenj, izobraževalna inštitucija
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 1186; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

29.
Odnos zaposlenih do zdravega življenskega sloga ter promocija zdravja na delovnem mestu
Viktorija Pucko, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V 21. stoletju smo s sodobnim načinom življenja zelo izpostavljeni dejavnikom, ki vplivajo na zdrav življenjski slog. Z zdravo prehrano, enako porazdeljenimi obroki čez dan, z redno telesno aktivnostjo, vsaj 30 minut na dan in z opustitvijo kajenja in alkohola ter izogibanju stresa, lahko preprečimo tveganje za nastanek kronično nenalezljivih bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo zaposleni v farmacevtskem podjetju v Pomurju do zdravega življenjskega sloga. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni in deskriptivni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz 22 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena v farmacevtskem podjetju v Pomurju, kjer je sodelovalo 50 zaposlenih. Rezultate ankete smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2007. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da anketiranci ne živijo zdravo oziroma nimajo zdravega življenjskega sloga. Večina zaposlenih nima enako porazdeljenih obrokov čez dan, premalo jih zajtrkuje, zelenjavo in sadje zaužijejo le 3-krat do 4-krat tedensko. Anketiranci so tudi mnenja, da je njihovo delo stresno in se tudi pogosto znajdejo v stresni situaciji na delovnem mestu. Večina anketirancev se strinja, da se v njihovem podjetju spodbuja zdrav način življenja ter, da se izvajajo razne aktivnosti za spodbujanje zdravega sloga življenja. Sklep: Podatki pridobljeni iz raziskave nam povedo, da zaposleni ne živijo zdravo. Vsak zdrav posameznik, ki skrbi za zdravo prehrano, je dovolj telesno aktiven, se izogiba kajenju in alkoholu ter stresu lahko prepreči tveganje za nastanek kronično nenalezljivih bolezni. Pomembno vlogo pri krepitvi zdravja, preprečevanju bolezni in obnavljanju zdravja ima zdravstveno-vzgojno delo medicinskih sester, kakor tudi delovne organizacije.
Ključne besede: medicinska sestra, zdrav način življenja, zdravje, preventiva
Objavljeno: 04.07.2017; Ogledov: 973; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

30.
Kazalniki kakovosti preventive srčno-žilnih bolezni v ambulanti družinske medicine
Davorina Petek, Stephen Campbell, Maša Serec, Janko Kersnik, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen: Nacionalna validacija kazalnikov kakovosti v preventivi bolezni srca in ožilja v primarnem zdravstvu v Sloveniji in primerjava z mednarodno validiranimi kazalniki. Metode: V okviru mednarodne raziskave Epa cardio je bil razvit seznam kazalnikov kakovosti, ki so izvirali iz strokovnih smernic, priporo- čil in dobre klinične prakse. V vsaki sodelujoči državi so bili predlagani kazalniki predstavljeni skupini nacionalnih ekspertov, ki so jih glede na razumljivost, veljavnost in izvedljivost ocenili v dveh krogih s pomočjo metodologije Delphi. V Sloveniji je sodelovalo 14 ekspertov–zdravnikov družinske medicine s posebnim zanimanjem za bolezni srca in ožilja. Rezultati: Največ validiranih kazalnikov je pripadalo skupini zdravstvene oskrbe bolnikov z boleznijo srca in ožilja. Manjše število kazalnikov je bilo validiranih s področja primarne preventive, večinoma glede zapisa in nasveta v zvezi z življenjskim slogom. Zelo malo je bilo validiranih kazalnikov izida (vrednost dejavnikov tveganja). Noben kazalnik o vključenosti bolnika ali o novejših dejavnikih tveganja, npr. socioekonomske okoliščine, ni bil validiran. Zaključki: Slovenija je validirala več kazalnikov kot mednarodna skupina, posebej s področja primarne preventive. Eksperti niso dosegli konsenza glede kazalnikov bolnikove perspektive kljub paradigmi družinske medicine, da je bolnik v središču oskrbe. Validirane kazalnike je potrebno pred uporabo za sistematično sledenje kakovosti preizkusiti v praksi.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvena oskrba, bolezni srca in ožilja, preventiva
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 735; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (596,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici