| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 130
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Management preprečevanja in obvladovanja nasilja v zdravstveno socialnih organizacijah
Jovita Pajtler, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Nasilje v zdravstveno socialnih organizacijah je zelo pereč problem tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Zaposleni v teh organizacijah se srečujejo z različnimi vrstami nasilja. Za obvladovanje tega problema potrebujejo specifična znanja in deeskalacijske tehnike, prav tako pa tudi zdravstveno socialne organizacije potrebujejo implementiran management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom dobijo zaposleni informacije, znanja in podporo in tako v primeru nasilja lahko reagirajo na etično terapevtski, odgovoren in human način. Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni v zdravstveno socialnih organizacijah seznanjeni z deskalacijskimi metodami pri obvladovanju in preprečevanju nasilnega vedenja. Zanimalo nas je tudi, ali so glede na lastno presojo dovolj strokovno usposobljeni za obvladovanje te pereče problematike. V zaključnem delu smo primerjali dve zdravstveno socialni ustanovi. zdravstveno socialni zavod v Sloveniji in zdravstveno socialni zavod v Avstriji. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela z zbiranjem, kritično presojo in analizo domače in tuje literature. Raziskovalna metoda zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji, tehnika zbiranja podatkov pa je anketa - standardiziran vprašalnik POPAS (Perceptions of Prevalence Of Aggression Scale). Rezultati: Primerjali smo zdravstveno socialno organizacijo (ZSO)v Sloveniji z ZSO v Avstriji. Zaposleni v Sloveniji so doživeli največ pasivnega nasilnega vedenja, najmanj je bilo samomorov in spolnih napadov/posilstev. Zaposleni v Avstriji so najpogosteje doživeli občasno manipulativno nasilno vedenje, najmanj pa, tako kot zaposleni v Sloveniji, samomorov in spolnih napadov/posilstev. Da so dovolj seznanjeni z deeskalacijskimi tehnikami meni 55,3 % zaposlenih v ZSO v Sloveniji in 55,4 % zaposlenih v ZSO v Avstriji. Si pa zaposleni v ZSO Avstrije v prihodnje želijo več usposabljanj s področja obvladovanja nasilja. Zaposleni v obeh ZSO so mnenja, 80,4 % v ZSO v Sloveniji in 73,5 % v ZSO v Avstriji, da je varnost zaposlenih ena izmed poglavitnih nalog. Diskusija in zaključek: Nasilje v ZSO je prisotno, organizacije ga morajo prepoznati in implementirati management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom potrjujejo ničelno toleranco nasilja in podpirajo zaposlene, da se v primeru doživetega nasilja lahko profesionalno odzovejo.
Ključne besede: agresija, ničelna toleranca, zdravstvena nega, preventiva, znanje, deeskalacija.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 386; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

12.
Demografske spremembe in obvladovanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo
Lucija Zupančič, 2019, magistrsko delo

Opis: Demografske spremembe pomembno vplivajo na javne izdatke za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. V prihodnosti se pričakuje spreminjanje strukture prebivalstva, in sicer večanje deleža starejših od 85 let ter manjšanje deleža delovno aktivnega prebivalstva. Tveganje za potrebo po dolgotrajni oskrbi se povečuje s starostjo, zato bodo demografske spremembe vplivale tudi na povečanje obsega storitev dolgotrajne oskrbe in z njo povezanih izdatkov. Sistemi dolgotrajne oskrbe so v vsaki državi urejeni drugače. Z reformami se države poskušajo prilagoditi potrebam starajoče se populacije. Reforme zajemajo predvsem razvoj na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter njuno financiranje in izboljšanje kadrovskega potenciala za nove potrebe prebivalstva. Na zdravje ljudi in posledično na potrebo po dolgotrajni oskrbi pomembno vpliva tudi preventiva. Tako primarna kot sekundarna preventiva sta ključnega pomena za zdravje ljudi in zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Uvedba teh programov po letu 2010 v Sloveniji (npr. Zora, Dora, Svit) že kaže rezultate pri zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti prebivalstva. Prav tako pa ne smemo zanemariti pomembnosti preventive na področju zdrave prehrane, gibanja, alkohola, kajenja in duševnega zdravja. V Evropi je visok odstotek uživanja alkohola, kar pušča posledice na zdravju. Prav tako na zdravje vpliva slog posameznika tako v mladosti kot v starejši dobi življenja. Kljub pomembnosti preventive države še vedno več vlagajo v storitve kurativne dejavnosti kot v storitve preventivne dejavnosti. Zaradi tega so izdatki za storitve kurative bistveno večji kot pri preventivi. Za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva ter zmanjšanje vseh izdatkov v okviru zdravstva in dolgotrajne oskrbe bi bilo potrebno povečati vlogo preventive.
Ključne besede: demografske spremembe, staranje prebivalstva, javni izdatki, dolgotrajna oskrba, zdravstvo, preventiva.
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 411; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

13.
Informiranost nosečnic o cepljenju proti oslovskemu kašlju v nosečnosti
Anja Omerzu, 2019, diplomsko delo

Opis: Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen, ki se kljub rednemu programu cepljenja še vedno pojavlja v Sloveniji. Bolezen je najbolj nevarna za dojenčke, mlajše od 1 leta starosti. Obolevanje dojenčkov lahko zmanjšamo s cepljenjem nosečnic. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so nosečnice obveščene o možnostih in koristih cepljenja proti oslovskemu kašlju med nosečnostjo.
Ključne besede: Pertussis, preventiva, promocija, imunizacija, obolevnost, ozaveščenost, precepljenost.
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 370; Prenosov: 0

14.
Vloga, pomen in razvoj preventive, kot segmenta policijskega dela na temelju projekta "javna varnost"
Matjaž Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: V sodobni demokratični družbi se vloga policije v skladu z zahtevami policijskega dela ves čas prilagaja in spreminja. Glede na to, da je cilj slovenske policije bil, da se povzdignejo na nivo sodobne evropske policije, se mora slovenska policija ves čas skozi razvoj soočati s potrebo po ustreznem načrtovanju, spreminjanju in vrednotenju načinov preventive kot segmenta policijskega dela. Zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja je temeljno poslanstvo policijskega dela, ki se lahko uresničuje samo skupaj z ljudmi, med katerimi in za katere policija deluje. Takšno delovanje se imenuje »v skupnost usmerjeno policijsko delo«, ki pomeni novo filozofijo dela policije, ki daje večji poudarek sodelovanju s skupnostjo oziroma lokalnim nivojem, v katerem deluje. V takšnem policijskem delu ima še vedno najvidnejše mesto vodja policijskega okoliša. V diplomskem delu želimo prikazati, da se je slovenska policija reorganizirala po vzoru nekaterih zahodnih držav, saj se je z vpogledom v teoretična spoznanja ter primerjalno analizo praktičnih izkušenj drugih držav izoblikoval projekt »javna varnost« kateri je pustil pomemben pečat pomenu preventive in njeni zamisli v praksi. Izvajanje projektov s katerimi se opravi reorganizacija običajno povzroči prilaganje policijske organizacije spreminjajočemu se okolju, zato je potrebno sprožiti proces približevanja na lokalnem nivoju sistematično in spremembe prilagoditi miselnosti in načinu dela. Cilj diplomskega dela je predstaviti (re)organizacijo policijskih postaj, začenši od projekta »javne varnosti« do projekta v skupnost usmerjenega policijskega dela, ki se je izoblikoval z novo strategijo dela policije, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na določitev policijskih okolišev, vključno s spremembo funkcije vodje policijskega okoliša in na tej podlagi prikazali analizo preventivnega dela petletnega obdobja (2013-2017) na Policijski upravi Murska Sobota.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, preventiva, vodja policijskega okoliša, projekt "javna varnost"
Objavljeno: 09.07.2019; Ogledov: 577; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)

15.
Obravnava depresivnega pacienta v referenčni ambulanti
Jasmina Oštir, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisana vloga diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri obravnavi depresivnega pacienta. Z raziskavo smo želeli ugotoviti potrebe po dodatnem znanju, pomembnosti sodelovanja med člani tima z vidika pridobivanja informacij pri obravnavi depresivnega pacienta. Raziskovalna metode: Z osnovnim pregledom, analizo in sintezo strokovne literature smo opisali dejstva o depresiji in projektu referenčnih ambulant družinske medicine. Z anketnim vprašalnikom, ki je potekal s pomočjo spletnega orodja za spletne ankete 1KA, smo pridobili kvantitativni del raziskave. Rezultate smo pridobili z aritmetično sredino, ANOVO in Spearmanov/Pearsonov koeficient s pomočjo IBM SPSS programom in le te ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se diplomirane medicinske sestre v poprečju strinjajo, da so v zdravstvenem in negovalnem timu vzpostavljeni dobra komunikacija, medsebojni odnosi in prenos informacij glede pacientov. Z analizo nismo dokazali razlike v odgovorih anketiranih diplomiranih medicinskih sester glede na regije po Sloveniji pri obravnavi depresivnega pacienta v referenčnih ambulanta družinske medicine. Krajša delovna doba diplomiranih medicinskih sester ni statistično povezana z najpomembnejšim razlogom diplomiranih medicinskih sester, da se ne počutijo dovolj usposobljene za obravnavo depresivnega pacienta v referenčni ambulanti družinske medicine. Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre predlagajo izboljšave na področju izobraževanj, želijo si več strokovnih posvetov in delavnice za celotni tim referenčne ambulante družinske medicine.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, primarni nivo, preventiva, timsko delo, zdravljenje
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 650; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

16.
Management razjed zaradi pritiska v akutni kirurški obravnavi pacienta
Doroteja Pavlič Kerndl, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Management RZP je del zdravstvene nege, ki zahteva poznavanje dejavnikov tveganja, principov ocene tveganja, preprečevanja, identifikacije in zdravljenja. Celostni pristop k preprečevanju in obravnavi RZP od izvajalcev zdravstvene nege zahteva dodatna znanja in izkušnje. Namen magistrskega dela je opredeliti in opisati management RZP v akutni kirurški obravnavi pacienta. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo deskriptivno študijo z metodo anketiranja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi izsledkov literature. Za prikaz rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike in metode inferenčne statistike. Za potrditev hipotez smo uporabili Spearmanov koeficient korelacije, T –test in Mann-Whitney test. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je med spremenljivkama ovire za nedosledno izvajanje preventivnih ukrepov ter dejavniki organizacije korelacija šibka, negativna (rs=-0,129; p=0,212). Mann-Whitney test je pokazal, da obstajajo statistično pomembne razlike med delovno dobo in preventivnim delovanjem. Izvajalci zdravstvene nege z daljšo delovno dobo v povprečju višje ocenjujejo področje preventivnega delovanja pri RZP (Z=-2,919; p=0,004). Ugotavljamo tudi, da med izvajalci zdravstvene nege z dodiplomsko in podiplomsko izobrazbo ter tistimi s srednješolsko izobrazbo obstajajo statistično pomembne razlike pri prepoznavi preventivnih ukrepov in obravnavi pacienta z RZP (Z=-2,418; p=0,016). Diskusija in zaključek: RZP je pomemben kazalnik kakovosti zdravstvene nege, vendar kljub napredku, obstoju smernic in novih znanj ostaja pojavnost RZP nespremenjena že več desetletij. Management RZP v akutni kirurški obravnavi pacienta zajema ocenjevanje tveganja za nastanek RZP, preventivno delovanje, v primeru pojava RZP pa temeljito multidisciplinarno obravnavo pacienta z RZP. Izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege na področju preventivnega delovanja je ključnega pomena in predstavlja temeljno aktivnost zdravstvene nege v obravnavi RZP.
Ključne besede: poškodba tkiva zaradi pritiska, management, preventiva, znanje, ovire
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 675; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1023,39 KB)

17.
Izvajanje preventivnih projektov policije na osnovnih šolah
Andrej Jordan, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo z naslovom Izvajanje preventivnih projektov Policije na osnovnih šolah obravnava problematiko izvajanja preventivnih projektov policije na osnovnih šolah in predstavlja nekatere možne rešitve pri izvajanju nekaterih preventivnih projektov policije na osnovnih šolah. Zagotavljanje varnosti prebivalcev oziroma državljanov je ena izmed bistvenih nalog policije. To nalogo poskušajo policisti in kriminalisti opravljati predvsem s klasičnimi policijskimi nalogami. Skozi čas pa se kot ena pomembnejših oblik dela pri zagotavljanju varnosti vse bolj razvija in uveljavlja tudi oblika dela, ki se imenuje v skupnost usmerjeno policijsko delo. Vloga navedene oblike dela oziroma njen namen je predvsem preventivno delovanje in preprečevalna vloga. Z dobro opravljenim preventivnim delom se lahko bistveno zniža stopnjo ogrožanja varnosti državljanov in izboljša ugled policije v širši javnosti. Iz tega izhaja, da lahko občani, »oboroženi« z znanjem in pravilnimi informacijami sami naredijo veliko, da se izognejo škodljivim posledicam kaznivih dejanj ali prekrškov. Z izkušnjami s preventivnim delovanjem domače in tujih policij se preventiva v zadnjem času močno razvija in dobiva vse večji pomen. Vsekakor se je potrebno vse močneje zavedati, da je v skupnost usmerjeno delo policije nujno potrebno za doseganje uspešnosti in učinkovitosti policije, prav tako pa se na tak način dosega boljša podpora širše javnosti. Prav tako je potrebno zavedanje, da policija brez podpore državljanov oziroma brez pridobivanja informacij s strani občanov težko oziroma ne more delovati. Za strokovno in uspešno opravljanje preventivnih nalog policije je potrebno, da so policisti, ki jih opravljajo, strokovni, izkušeni, prilagodljivi in samoiniciativni, saj lahko le tako svoje preventivne naloge opravljajo uspešno. Namen diplomskega dela je predstavitev dela vodij policijskih okolišev pri izvajanju nekaterih preventivnih projektov policije na osnovnih šolah.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, preventiva, preventivni projekti, osnovna šola, policijsko delo v skupnosti
Objavljeno: 19.04.2019; Ogledov: 522; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

18.
Predlog modela edukacije pacienta po možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice
Jelena Čubra, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Možganska kap je eden izmed vodilnih vzrokov smrti vsepovsod po svetu in je tudi najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Rehabilitacija pacienta in njegovo vključevanje v socialno in družbeno okolje je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko truda ter potrpljenja tako pacienta kot njegovih svojcev. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča zdravstvenih delavcev o potrebi uvedbe modela edukacije pacientov po preboleli možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 100 zdravstvenih delavcev Oddelka za interno medicino v eni izmed regionalnih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike s statističnim programom SPSS 21. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni izvajajo edukacije pacientov po preboleli možganski kapi, ampak so le-te pomanjkljive. Večina anketirancev se je strinjala (85 %), da nenehno izobraževanje in usposabljanje pacientov prispeva k boljši obravnavi pacientov ter da je medicinska sestra tista, ki prva prepozna trenutek, kdaj je pacient sposoben in motiviran za učenje (87 %). Le 20 % anketirancev dejavno sodeluje pri sami edukaciji, oceno potreb po izvajanju življenjskih dejavnosti pred odpustom včasih izvaja le 34 % vprašanih. Diskusija in zaključek: Z nenehnim izobraževanjem pacienta in njegovih svojcev, s podajanjem strokovnih informacij za zdrav način življenja in z zagotavljanjem kakovostne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti lahko pomembno prispevamo k boljšim izidom in večji kakovosti življenja pacientov po preboleli možganski kapi.
Ključne besede: sekundarna preventiva, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, usposabljanje, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 632; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

19.
Športni program za preventivo pred stresom
Rok Nigerl, 2018, diplomsko delo

Opis: S hitrim tempom današnjega življenja smo vsi preobremenjeni in na vsakem koraku pod stresom, ki se mu dandanes, žal, še kako težko izognemo. Rekreacija in šport nam pomagata ta odvečni stres sprostiti, saj kadar se gibamo, se nam izboljšata psihično in fizično stanje. V teoretičnem delu sem se odločil opredeliti, kaj je stres, in opisati njegov potek po fazah. Opredelil sem, kako je bil stres bil videti nekoč in kako je stres videti danes, kako se stres pokaže v različnih pojavnih oblikah. Nadaljeval sem z alternativo, kar je program sproščanja, ki je sestavljen iz enostavnih dihalnih vaj, vse do vaj za globoko sprostitev, ki zelo učinkujejo pri zniževanju stresa. V nadaljevanju sem opredelil gibanje, bolj natančno športno rekreacijo in njene vplive ter cilje za naše telo, saj nas redna vadba ščiti pred veliko poškodbami in preprečuje razna bolezenska obolenja ter krepi naše telo za nadaljnja leta življenja. Nazadnje sem pisal o vadbi za preprečevanje stresa in vse koristi, ki jih vadba prispeva boljšemu življenju ter kako z gibanjem zmanjšujemo stres in izboljšamo svoje psihično stanje. V raziskavi sem sam oblikoval vprašanja za anketni vprašalnik, ki sem ga izvedel s pomočjo interneta. Zanimalo me je, koliko oseb je takšnih, ki menijo, da šport pozitivno vpliva na boljše psihično stanje in da redno ukvarjanje s športom pomaga zniževati stres. Postavil sem tudi vprašanja o drugih načinih sproščanja z dihalnimi vajami, saj me je prav tako zanimalo, koliko jih je že ta način sproščanja uporabilo in koliko so jim te tehnike pomagale. Zanimalo me je tudi, pod kakšnim stresom so vsi, ki so rešili anketno in kako ta stres nanje vpliva na vsakodnevni bazi. Zastavil sem tudi določena vprašanja, da sem ugotovil, kaj so razlogi, da se nekdo ne ukvarja s športom oziroma da se s športom ne ukvarja toliko, kot bi si sam želel. V zadnjem delu sem povzel celotno raziskavo in njene rezultate, opravil sem interpretacijo hipotez, ki sem si jih zastavil ter oblikoval zaključek z lastnim mnenjem in lastnimi izkušnjami, ki sem jih že imel z ljudmi.
Ključne besede: Gibanje, stres, rekreacija, sproščanje, preventiva stresa
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 607; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

20.
Obravnava šolskega otroka v kabinetu za zdravstveno-vzgojno in preventivno dejavnost v zobozdravstvu
Anja Hameršak, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Zdrava ustna votlina je pomembna za fizično in psihično zdravje ter je v tesni povezavi z zdravjem celotnega telesa. Bolezenske spremembe v ustni votlini zaradi pogostosti še vedno predstavljajo precejšen zdravstveni ter družbeni problem. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo šolskega otroka v kabinetu za zdravstveno - vzgojno in preventivno dejavnost v zobozdravstvu ter preko študije primera s pomočjo teorije V. Henderson ugotoviti ali starši in otrok skrbijo za higieno zob. Metodologija raziskovanja. Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologijo. S pomočjo tehnike intervjuja, ki je vseboval vprašanja odrtega tipa, smo izvedli študijo primera. Rezultate intervjuja smo opisno predstavili. Rezultati. Ugotovili smo, da 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson zagotavlja kakovostno in kontinuirano zdravstveno nego. Z izpostavljenimi negovalnimi diagnozami smo ugotovili, da zaradi nepravilne ustne nege potrebuje otrok pomoč pri vsakdanjih aktivnostih ter da ima otrokov odnos do ustne nege velik vpliv na celotno družino. Diskusija in zaključek. Daleč največ zobozdravstvene vzgoje opravi medicinska sestra. Ta mora za uspešno delo oblikovati stališča, pričakovanja, cilje in k sodelovanju pritegniti bodoče starše, otroke, vzgojitelje, učitelje, zdravstvene delavce v zobnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih.
Ključne besede: ustno zdravje, karies, plak, ustna higiena, fluoridi, zobna pasta, zobna preventiva
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 575; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (612,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici