| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 130
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
91.
92.
93.
NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE SPODNJIH UDOV PRI TEKAČIH IN NJIHOVA PREVENTIVA
Luka Ravnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Poškodbe spodnjih udov pri tekačih so sorazmerno pogoste in običajno povzročene s prevelikim volumnom treniranja. Napake v treniranju naj bi bile odgovorne za do 60 % poškodb tekačev. Dejavniki tveganja za poškodbe se delijo na notranje in zunanje. Najpogostejši dejavniki tveganja so neprimerne športne in tekaške površine, pomanjkljiva gibljivost sklepov in mišična moč, izpostavljenost prevelikim trenažnim obremenitvam in neprimerna tekaška obutev. Najpogostejši preobremenitveni sindromi na spodnjih udih tekačev so sindrom črevničnogoleničnega traku (sindrom iliotibialnega trakta), pogačničnostegnenična bolečina (patelofemoralna bolečina), sindrom goleničnega stresa (sindrom stresa tibije), tendinopatija Ahilove kite in plantarni fasciitis. Najpogostejši preventivni ukrepi so redno izvajanje vaj za raztezanje, ogrevanje, kompleksni programi vaj za večanje gibljivosti, mišične moči in ravnovesja, ortoze in skrb za primerno tekaško obutev (vključno z ortopedskimi vložki). Najboljše znanstvene dokaze pridobimo iz randomiziranih in kontroliranih raziskav ter metaanaliz. Močni znanstveni dokazi so enoznačni izsledki več takšnih raziskav. Visoko znanstveno metodološko kakovost raziskovanja je na tem področju težko zagotoviti, zato še vedno ni dokončnih znanstvenih dokazov o preventivni uspešnosti teh ukrepov in programov, kljub njihovim znanstveno dokazanim koristnim učinkom. Obstajajo močni znanstveni dokazi, da je sprememba volumna treniranja preventivni dejavnik za tekaške poškodbe spodnjih udov. Dokazano je, da ortoze lahko izboljšajo biomehaniko spodnjih udov in prevenirajo pojav bolečine v sprednjem delu kolena (ortoze za pogačico). Prav tako je znanstveno dokazano, da kompleksni vadbeni programi prevenirajo poškodbe spodnjih udov tekačev. Ni znanstvenih dokazov o preventivni uspešnosti raztezanja in ogrevanja. To splošno sprejeto prepričanje ni znanstveno potrjeno. Kombinirani vadbeni programi so dokazano preventivno učinkoviti za zmanjšanje poškodb kolena in gležnjev, a samostojni učinek posameznih sestavin takšnega treninga ni opredeljen. Športna obutev mora biti prilagojena tekaški disciplini, terenu in anatomskim ter biomehaničnim posebnostim posameznega tekača in jo je potrebno zamenjati na 500–700 pretečenih kilometrov. Ni znanstvenih dokazov o preventivni uspešnosti tekaške obutve (vključno z vložki). Ker ni zadostnih znanstvenih dokazov, da so dosedanji preventivni ukrepi škodljivi, je potrebno vztrajati pri njihovem nadaljnjem izvajanju. Potrebne so dodatne visokokakovostne znanstvene raziskave za dokončno znanstveno opredelitev preventivne učinkovitosti najpogostejših ukrepov in programov za preprečevanje poškodb na spodnjih udih tekačev.
Ključne besede: tek, dejavniki tveganja za poškodbe, preobremenitveni sindromi spodnjih udov, preventiva poškodb, vaje raztezanja, ogrevanje, kompleksni programi vadbe, ortoze, tekaška obutev.
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 2580; Prenosov: 884
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

94.
PREPREČEVANJE BOLEZNI SRCA IN OŽILJA
Nataša Župec, 2012, diplomsko delo

Opis: Bolezni srca in ožilja so najpogostejše bolezni v razvitih državah. Povzročajo nenadno smrt in velik odstotek invalidskih upokojitev. Napete socialne in ekonomske razmere, pogoji in način življenja pa njihovo pogostost še povečujejo. Imenujemo jih tudi bolezni civilizacije. Preventiva teh bolezni ima vse večji socialno-medicinski pomen. V Sloveniji imamo preventivni program Svetovne zdravstvene organizacije imenovan CINDI. V diplomski nalogi smo predstaviti obolenja srca in ožilja, dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj, prosvetljenost anketiranih o tovrstnih boleznih in vlogo medicinske sestre pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. V teoretičnem delu diplomske naloge je bila predstavljena anatomija srca in ožilja, bolezni srca in ožilja, nacionalni program primarne preventive bolezni srca in ožilja ter vloga medicinske sestre pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. V empiričnem delu pa je bila predstavljena raziskava, ki smo jo opravljali v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj s pomočjo ankete. Ugotovili smo, da ljudje slabo poznajo preventivne programe za preprečevanje bolezni srca in ožilja, posledično se tudi slabo vključujejo v te programe. Glede na pridobljene podatke smo ugotovili, da nemalo anketiranih živi nezdrav način življenja. Tako smo prišli do spoznanja, da ljudje upoštevajo navodila glede jemanja predpisane terapije, za spremembo življenjskega sloga pa so pripravljeni narediti le malo. Pač še kako velja pregovor » Navada je železna srajca«.
Ključne besede: bolezni srca in ožilja, preventiva, življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 4930; Prenosov: 784
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

95.
96.
97.
98.
Situacijska prevencija : diplomsko delo
Karmen Hrastar, 2011, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje, preventiva, situacijska prevencija, diplomske naloge
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2795; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (792,00 KB)

99.
100.
Kajenje med šolskimi otroki
Borut Panič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na začetek kajenja med otroki, namen preventivnih programov za preprečevanje kajenja v osnovnih šolah ter zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri šolskem otroku z vidika kajenja. Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost kajenja med šolskimi otroki. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 16 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal osnovnošolce od šestega do devetega razreda. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da se mladi zavedajo škodljivosti kajenja, vendar jih kljub temu določen odstotek poseže po cigareti in tudi redno kadi. Najpogosteje jim prvo cigareto ponudijo prijatelji, kar nedvomno potrjuje vpliv vrstniških skupin na začetek kajenja med šolskimi otroki. O škodljivosti kajenja otroke najpogosteje poučijo starši in pedagoški delavci. Razprava in sklep. Iz raziskave je razvidno, da so osnovnošolci dobro poučeni o zdravstvenih posledicah kajenja. Šola kot izobraževalna institucija ima pomembno vlogo pri preprečevanju zgodnjega začetka kajenja šolskih otrok. Menimo, da bi bilo v program zdravstveno - vzgojnega izobraževanja nujno uvesti učinkovito sodelovanje šol ter zdravstvenih ustanov, kar po našem mnenju ni v zadostni meri zastopano. Vzajemno delo bi nedvomno prineslo boljše rezultate pri preprečevanju kajenja med mladostniki.
Ključne besede: Ključne besede: kajenje, šolski otroci, zdravstvene posledice kajenja, preventiva, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2655; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (630,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici