| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihološki vidiki prevar : diplomsko delo
Katarina Bizovičar, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: prevare, premoženjska korist, goljufije, goljufi, vrste prevar, korupcija, psihološki vidiki, diplomske naloge
Objavljeno: 25.08.2009; Ogledov: 1965; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (486,46 KB)

2.
ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI V ELEKTRONSKEM RAČUNOVODSTVU
Mitja Marguč, 2009, diplomsko delo

Opis: Pojavlja se vprašanje čemu pravzaprav uporabljati vso novo tehnologijo in varnostne ukrepe oz. kaj je poslovna dodana vrednost? Ali bo podjetje zaradi boljše varnosti in varnostne politike dosegalo boljše poslovne rezultate? Kakšen je pravzaprav učinek večje varnosti podatkov? Odgovor je: večja varnost podatkov zmanjša tveganje poslovanja, zmanjša tveganje pred vdorom v bazo podatkov, zmanjša tveganje pred razkritjem podatkov, zmanjša tveganje pred neskladnostjo z zakonodajo, kot je recimo Zakon o varovanju osebnih podatkov ali drugih zakonov, ki lahko za sabo potegnejo negativne posledice. Zato na varnost podatkov v podjetju in e-računovodstvu ne smemo gledati kot na nekaj, kar so si pred kratkim izmislili, ampak kot na dobro prakso in izkušnje upravljanja s podatki, ki so se nabirala zadnja desetletja. Namen varnostne politike je z informacijsko varnostjo v e-računovodstvu podjetju zagotoviti neprekinjeno poslovanje, omejiti poslovno škodo, zagotoviti skladnost z zakonodajo, obvarovati dobro ime oziroma ugled na trgu ter preprečevati in zmanjševati učinke varnostnih dogodkov. Za izboljšanje informacijske varnosti je poleg zapisane varnostne politike zelo pomembno tudi njeno izvajanje in spremljanje njene učinkovitosti. Prikazali smo, da je visoka stopnja varnosti lahko tudi zelo draga, zato je pomembno pripraviti tako varnostno politiko, ki bo odraz občutljivosti informacij, ki se nahajajo v specifičnem poslovnem okolju.
Ključne besede: E-računovodstvo, varnostna politika, informacijski sistem, prevare in zlorabe v e-računovodstvu, celovita informacijska rešitev, ERP.
Objavljeno: 27.01.2010; Ogledov: 1838; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

3.
4.
GOSPODARSKI KRIMINAL IN MOLK REVIZORJEV
Kaja Černjavič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakonsko prepovedana dejanja, povzročena na področju gospodarstva z namenom osebnega prilaščanja in okoriščanja, pojmujemo kot gospodarski kriminal. V diplomski nalogi izpostavljamo vlogo revizorja v povezavi z gospodarskim kriminalom v primerih, ko zanj ve, ampak o njem ne govori. Govorimo o molku revizorjev, o prekrških zaposlenih, katere bi bilo potrebno javiti poslovodstvu, lastnikom in drugim izven podjetja, saj je revizor odgovoren za mnenje, ki ga izrazi v računovodskih izkazih. Gospodarski kriminal je kaznivo dejanje, sankcionirano po kazenskem pravu države. V nalogi smo obravnavali molk revizorjev in sankcije, ki jih predvidevajo strokovne in pravne podlage. Izpostavljamo problematiko podanega pozitivnega mnenja na računovodske izkaze podjetja v letnem ali medletnem poročilu ter nenadno napoved insolventnosti podjetja. Pomembno je, da revizor razpolaga z zadostno količino informacij in ima dovolj časa za pogovor z zaposlenimi na podlagi katerega lahko oceni kakovost njihovega dela ter opazi tudi manjše ali večje napake. Menimo, da obstaja v primeru, če revizor ne razpolaga z zadostno količino informacij in časom v katerem bi lahko te informacije preveril večja možnost, da pomembno napačne navedbe, ki nakazujejo na goljufijo, ne bodo odkrite. V primeru, da so odkrite, ampak se o njih ne poroča, le-to pa lahko ustrezno dokažemo, so revizorji lahko tudi kaznovani z odvzemom prostosti. Zakon o revidiranju kazenskih sankcij za napačno izraženo mnenje revizorja javnosti ne predvideva, predvideva le globe katerih velikost je odvisna od velikosti prestopka. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ima možnost odvzema dovoljenja za opravljanje dela, če ugotovi, da pooblaščeni revizor krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju, ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Kazenski zakonik (KZ-1) na podlagi 235. člena kaznuje vsakogar, ki lažno poslovni listino, knjigo ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige. Izdaja poslovne skrivnosti je lahko po KZ-1 kaznovana, vendar slednje ne velja v primeru, če je revizor zaznal kaznivo dejanje (38. člen ZRev-2). Poznavanje in upoštevanje strokovnih in pravnih podlag v revidiranju je zelo pomembno, saj je od ustreznega strokovnega znanja odvisno tudi kvalitetno in pravilno opravljanje posla revizije. Vsi udeleženci posla, tako revizor kot zaposleni v revidiranem podjetju, se morajo zavedati svojih dolžnosti in pravic ter sankcij, ki nastopijo ob njihovem neupoštevanju. Pomembno je slediti kodeksom poslovne etike, ki narekujejo poslovno obnašanje; le na tak način je možno ohranjati dober poslovni odnos, za katerega menimo, da je podlaga za dobro in kvalitetno opravljeno revizijo podjetja.
Ključne besede: revizor, molk revizorjev, gospodarski kriminal, prevare, strokovne in pravne podlage, revizorjevo mnenje brez pridržka, revizorjevo mnenje na računovodske izkaze
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 1621; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
Phishing - zakaj deluje : diplomsko delo
Zala Ziherl, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: internet, elektronska pošta, prevare, goljufije, socialni inženiring, diplomske naloge
Objavljeno: 23.09.2010; Ogledov: 1576; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (912,10 KB)

6.
PRIMERJAVA STANJA GOSPODARSKEGA KRIMINALA EVROPE IN ZDA
Denis Holc, 2010, diplomsko delo

Opis: Današnji svet dosega visoko stopnjo tehnično-tehnološkega in gospodarskega razvoja, katerim pa na žalost sledi tudi hiter porast gospodarskega kriminala in prevar. Gospodarski kriminal je skupaj s kaznivimi dejanji zoper premoženje najpogostejša oblika kriminala. Ves ta gospodarski kriminal in prevare zmanjšujejo zaupanje ljudi v razna računovodska poročila, posledično pa se razne institucije in vlade trudijo povrniti to zaupanje z izboljševanjem in dopolnjevanjem zakonodaje, standardov in priporočil. V raziskavi Report to the Nation 2010 so ugotovili, da prevare povzročijo na globalni ravni organizacijam, izgubo 5. odstotkov letnih prihodkov, kar znese 2,9 bilijonov dolarjev. Povprečna izguba zaradi prevar je znašala 160.000 dolarjev, skoraj četrtina prevar pa je povzročila izgubo večjo od milijona. Najpogostejše vrste prevar so bile nezakonito prisvajanje sredstev, ki so se pojavljale v 90 odstotkih vseh primerov, so pa le te povzročile najmanjšo povprečno izgubo po primeru, ki je znašala 135.000 dolarjev. Najmanj pogoste so bile prevare prikrojevanja računovodskih poročil, vendar so te povzročile največjo izgubo, ki je v povprečju znašala več kot 4 milijone dolarjev. Nobena gospodarska panoga ni imuna na prevare, slednje pa so bile najpogostejše v bančništvu, proizvodnji in javnih administracijah. Prevare so najpogosteje odkrili s pomočjo namigov, v organizacijah, ki so uporabljale notranje kontrolne sisteme pa so izgube zaradi prevar občutno zmanjšale. Kot najpogostejši vzrok prevar se navaja življenje preko zmožnosti, ki se pojavi v kar 43 odstotkih primerov. Ugotovitve nakazujejo, da so male organizacije zaradi pomanjkanja notranjih kontrol, več krat žrtev prevarantov. Te prevarante so razporedili v tri kategorije (lastniki, vrhovno poslovodstvo in zaposleni), izmed katerih največ prevar storijo zaposleni, med tem ko pa največjo škodo s prevarami povzročijo lastniki. Večina vzorcev prevar je podobna ne glede na regijo v kateri se prevara pojavi, zato so tudi ukrepi preprečevanja in odkrivanja dokaj enotni. Kot najučinkovitejše orožje zoper prevare navajajo tako imenovane vroče liniji oziroma mehanizmi anonimnega sporočanja prevar. Kot zelo učinkovito, vendar ne popolno orožje zoper prevare so tudi notranje kontrole, ki jih delimo na kontrole preprečevanja in kontrole odkrivanja. Prevar se najverjetneje ne bo moglo nikoli popolnoma preprečiti oziroma se jim izognit, vendar pa lahko z ustreznimi mehanizmi in kontrolami delno preprečujemo njihov pojav in povzročene izgube.
Ključne besede: gospodarski kriminal, prevare, kaznivo dejanje, raziskava, izgube, računovodska poročila, preprečevanje in odkrivanje prevar, notranje kontrole
Objavljeno: 10.12.2010; Ogledov: 1464; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

7.
8.
9.
PODJETNIŠKE PREVARE
Eva Čokelc, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V strokovni literaturi najdemo različne opredelitve prevar, neenotni so predvsem pri opredelitvi in pojmovanju korupcije. V anglo-ameriški literaturi je korupcija del razvejane opredelitve prevar, medtem ko je v domači literaturi to ločeno. Gre za negativne pojavne oblike v gospodarskem, političnem in zasebnem ţivljenju. Zmanjšujejo zaupanje, ugled, pravičnost, uspešnost gospodarskega sistema in drţavnih organov. Najmanj prevar in korupcije je po raziskovanju ACFE v najbolj razvitih drţavah, kot so Finska, Švedska, Norveška, Švica, Avstralija, medtem so v najrevnejših drţavah prevare in korupcija najbolj razširjene. V raziskavi Indeks zaznavanja korupcije, ki jo izvaja Transparency International (TI), je Slovenija uvrščena sorazmerno dobro ali celo zelo dobro. V letu 1999 je bila Slovenija v raziskavo vključena prvič in je dosegla rezultat 6,0 ter se uvrstila na 25. mesto. V zadnjem merjenju leta 2010 je ocena korupcije 6,4. Rezultat je zadovoljiv - predvsem v svetovnem merilu, medtem ko se med drţavami EU-27 nahajamo nekoliko pod povprečjem. Ugotavljamo, da v Republiki Sloveniji izdajajo poročila o prevarah le vladne institucije, ni pa drugih raziskav, ki bi beleţile tudi primere prevar, ki jih organi pregona niso obravnavali. Organe odkrivanja prevar lahko razdelimo na tiste, ki delujejo zunaj podjetja na drţavni ravni in organe, ki delujejo znotraj podjetja. Kljub vsem institucijam, ki raziskujejo prevare, te ne dosegajo ţelene stopnje zatiranja in odkrivanja. Kot pomanjkljivost izpostavljamo izobraţevalni sistem, saj v študijskih programih podjetništva ni predmetnika, ki bi vseboval problematiko, postopke odkrivanja in preprečevanja prevar. S tem bi zagotovili, da diplomanti: - razumejo tveganje nastanka prevar, - znajo oblikovati strategijo preprečevanja in odkrivanja prevar, - znajo ovrednotiti stroške izgub, če kontrole opustimo, - znajo vzpostaviti učinkovite kontrole odkrivanja prevar, - v podjetju znajo vzpostaviti kulturo, da so kontrole potrebne. V nobeni študiji o prenehanju podjetniške dejavnosti ni preučevan vpliv prevar na prenehanje podjetniške dejavnosti, zato smo si zadali nalogo, da preučimo, ali so prevare pomemben razlog prenehanja podjetniške dejavnosti. Na osnovi odgovorov stečajnih upraviteljev lahko povzamemo: 1. da so bile prevare zaznane v 86,9 % odgovorov; 2. 65,2 % prevar je bilo ugotovljenih v stečajnem postopku, le 34,8 % pred stečajnim postopkom; 3. najpogostejša povzročitelja prevar sta management in lastniki, deleţ prevar, ki so jih povzročili zaposleni je zanemarljiv; 4. neupravičeno pridobljena denarna in nedenarna sredstva so najpogostejša vrsta prevar, sledita ji prevarantsko poročanje ter korupcija; 5. stečajni upravitelji oziroma upraviteljice so prepoznali, da je velika ţelja po osebni koristi najpogostejši razlog prevar. Sledi vedenje prebrisanega poslovneţa, manjkajoča likvidnost, ţivljenje preko lastnih zmoţnosti in ţelja po financiranju; 6. stečajni upravitelji oziroma upraviteljice ugotavljajo, da so prevare v 69 % povzročile stečaj. Samo 31 % prevar ni imelo pomembnega vpliva na delovanje podjetja; 7. 69 % stečajnih upraviteljev pri odkrivanju prevar ne uporablja posebnih postopkov; 8. stečajni upravitelji oziroma upraviteljice pri odkrivanju prevar najpogosteje sodelujejo s sodiščem in policijo, manj pa z davčno upravo, kot drugo so navedli sodelovanje z ekonomskim izvedencem; 9. 85 % odgovorov potrjuje potrebo po preiskovalcu prevar po zgledu ZDA; 10. najpogosteje so prevare zaznane v proizvodni dejavnosti (40 %), sledi storitvena dejavnost (30 %), trgovina (25 %) in finančna dejavnost (5 %); 11. največ prevar je ugotovljenih v srednje velikih podjetjih (45%), sledijo mikro podjetja (25 %), mala podjetja (25 %), v velikih podjetjih je najmanj prevar (5 %); 12. 85% prevar je bilo povzročenih v druţbah z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in 15 % v delniških druţbah (d.d.).
Ključne besede: Podjetniške prevare, gospodarski kriminal, prevare, podjetniško okolje, korupcija, prevare v času krize, prevare podjetij v stečajnem postopku.
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 1414; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (802,38 KB)

10.
Računalniška obdelava podpisa
Uršula Rožanski, Dorijan Keržan, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Predstavitev primera iz l. 2006, ki predstavlja zanimiv poskus prevare s ponarejanjem podpisov, pri katerem se je izkazalo, da so bili ponarejevalci seznanjeni tudi z osnovnimi principi forenzičnih preiskav rokopisov.
Ključne besede: podpisi, ponarejanje, prevare, forenzične preiskave
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 879; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici