| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Percepcija študentov o forenzičnem računovdstvu in reviziji
Patricija Nigerl, 2020, magistrsko delo

Opis: S forenzičnim računovodstvom in zunanjo revizijo želimo doseči različne cilje. Zunanja revizija je usmerjena v skladnost z računovodskimi predpisi, medtem ko je forenzično računovodstvo usmerjeno v dokazovanje, ali se je v podjetju zgodila prevara oz. kriminal v dokumentaciji. Kriminalna dejanja so še danes trn v peti marsikateremu državnemu organu. Izpostaviti moramo vprašanje, zakaj se kriminal v podjetju dogaja tako pogosto. Ali zaradi pohlepnosti osebe, ki deluje po načelu »več imaš, več potrebuješ« ali zaradi drugih vzrokov? Morda so vzrok finančne tegobe ali »samo« življenjski slog osebe? Z vidika podjetja zagotovo obstajajo tudi drugi razlogi, vendar moramo kljub temu poznati lastnosti in značilnosti oseb na vodilnih položajih. Vzroki, zakaj se v podjetju dogajajo ali so se dogajala kriminalna dejanja, so različni. Podjetje je lahko zelo zadolženo in priredi podatke, da zavede banke, investitorje in poslovne partnerje, ali pa se enostavno zgodi napaka, ki igra veliko vlogo pri sestavi računovodskih poročil. Poznavanje forenzičnega računovodstva nedvomno vpliva na zaznavanje kriminalnih dejanj. Menimo tudi, da bo večja ozaveščenost ljudi ugodno vplivala na odločitve posameznikov, ali se bodo zares podali na kriminalno pot, naj gre za velika ali majhna kriminalna dejanja. Dejstvo je, da na vse ljudi ne moremo vplivati. Zunanja revizija preverja resničnost in poštenost informacij v računovodskih dokumentih. Če v procesu zunanje revizije odkrijemo napako ali prevaro, je zunanji revizor dolžan o tem poročati poslovodstvu ali vodilnim v podjetju. V naši raziskavi smo želeli izvedeti, kakšno je poznavanje forenzičnega računovodstva in zunanje revizije med študenti prve in druge stopnje študija smeri Računovodstvo, revizija in davščine na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Magistrska naloga »Percepcija študentov o forenzičnem računovodstvu in reviziji« bo zanimivo branje za vsakogar, ki želi izvedeti več o forenzičnem računovodstvu in zunanji reviziji.
Ključne besede: prevara, kriminal, revizor, forenzični računovodja, raziskava.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
Prevare v bankah
Eva Perušek, 2020, diplomsko delo

Opis: Bančni sektor predstavlja temelj gospodarstva vsake države. Cilj vsakega gospodarstva je stabilnost in varnost bančnega sistema. Banke so se prvič v zgodovini pojavile že pred našim štetjem, z njimi pa tudi prvi zametki bančnih prevar. Z nenehnim razvojem informacijske tehnologije in posledično tudi bančnega sistema se venomer pojavljajo nove vrste prevar. Motivi za njihov nastanek so najrazličnejši, pa vendar je najpogostejši koristoljubje. Poznamo več vrst prevar, katerih izvor je lahko zunanji ali notranji. Slednji za bančne institucije predstavljajo večjo nevarnost, saj so storilci prevare ravno bančni uslužbenci ali celo management banke. Njihova primarna naloga bi moral biti vpliv na pozitiven ugled, uspešnost in varovanje banke pred raznimi zunanjimi vplivi. Med zunanjimi prevarami je najpogostejša zloraba plačilnega prometa, torej plačilnih kartic, saj so le-te med prebivalstvom poleg gotovine še zmeraj najbolj priljubljeno plačilno sredstvo. Bančnim prevaram se ne moremo v celoti izogniti, vendar jih lahko bistveno omejimo. Z raznimi sistematičnimi ukrepi lahko vplivamo na stroške, ki ob tem nastanejo, oplemenitimo uspešnost poslovanja in posledično pozitivno vplivamo na ugled banke.
Ključne besede: banka, prevara, izguba, bančne storitve, vrste prevar, preprečevanje prevar
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 243; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (879,34 KB)

3.
Odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družb
Marija Narat, 2017, diplomsko delo

Opis: Gospodarske družbe oziroma poslovni subjekti, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo zaradi javne objave Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence vsako leto oddati letno poročilo. Za slovenske gospodarske družbe je temeljni pravni vir za izdelavo letnih poročil Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). V diplomskem delu sem raziskovala, kakšna je odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družb. Želela sem predstaviti zakonske podlage za pripravo letnih poročil gospodarskih družb, obvezo razkritja podatkov v letnih poročilih, zakonske določbe in načela, ki zavezujejo poslovodstvo in revizorje pri prikazu resničnih in poštenih podatkov v letnih poročilih, ter politiko predpisanih kazni za nezakonito delovanje poslovodstva in revizorjev v zvezi z resnično in pošteno predstavitvijo premoženjsko-finančnega položaja gospodarske družbe in poslovnega izida v letnih poročilih. Na začetku sem razložila, kaj je letno poročilo in kakšna sta postopek ter zakonska podlaga pri njegovi izdelavi. Podrobneje sem predstavila tudi ZGD 1, Slovenske računovodske standarde, Mednarodne standarde računovodskega poročanja, Zakon o revidiranju in Zakon o računovodstvu. Predstavila sem, kdo so uporabniki letnih poročil in kakšna je pomembnost informacij v letnih poročilih, ki so obvezni deli letnega poročila, ter katera so obvezna razkritja ter značilnosti izkazov. Raziskala sem tudi, kako je z revizijo računovodskih izkazov. Poslovodstvo in revizorji morajo dobro poznati zakonske določbe, saj kršitve zakonskih določb povzročajo uporabo primernih sankcij. Napake so lahko zavedne ali nezavedne. Vsa letna poročila mora pregledati revizor. Zato sem nadalje ugotavljala, kakšne so dolžnosti in naloge poslovodstva in revizorjev v zvezi z izkazi v letnih poročilih. Preverila sem tudi, kako je z napačnimi navedbami dejstev v letnih poročilih in kaj se zgodi, če poslovodstvo zagreši prevaro.
Ključne besede: Letno poročilo, ZGD-1, gospodarska družba, prevara, poslovodstvo, revizija.
Objavljeno: 18.03.2020; Ogledov: 582; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

4.
Vloga zunanje revizije pri odkrivanju in preprečevanju prevar v računovodskih izkazih
Ines Slana, 2018, diplomsko delo

Opis: Tako kot nekoč tudi danes poznamo posameznike, ki so za lastno obogatitev pripravljeni narediti vse. Tudi podjetja morajo nenehno konkurirati svojim tekmecem na trgu, kar pa še ne pomeni, da lahko izbirajo vsa sredstva za dosego cilja. Če želijo dandanes postati ali ostati konkurenčni na velikem in fleksibilnem trgu, se ne smejo posluževati vseh sredstev. Zato se bomo v diplomskem delu osredotočili na nedovoljena sredstva, kar so v našem primeru prevare v računovodskih izkazih in kakšna je vloga zunanjega revizorja pri odkrivanju le teh in kaj lahko naredi, da jih prepreči. V diplomskem projektu bomo predstavili kakšne vrste prevar v računovodskih izkazih poznamo ter katere so najpogostejše pojavne oblike. Opredelili bomo vlogo zunanjega revizorja pri odkritju vseobsegajoče napake, za katero predvideva, da je prevara, kakšni postopki sledijo ter s katerimi zakonskimi in strokovnimi pravili je opredeljeno njegovo delo. Radi bi ugotovili tudi, kakšne informacijske tehnologije uporablja pri svojem delu. V primerjalnem delu diplomskega projekta se bomo osredotočili na statistične podatke o računovodskih prevarah, saj bi radi ugotovili kaj se dogaja pred, med in po gospodarski krizi, oziroma nas zanima če število prevar s pojavom krize naraste. Primerjali bomo tudi nekatere izmed največjih afer na področju računovodskih prevar po svetu ter kakšne postopke uporabljajo revizorji v navedenih državah.
Ključne besede: prevara, računovodski izkazi, zunanja revizija, informacijska podpora, zunanji revizor
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 562; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

5.
Obvladovanje tveganj poslovodskih prevar in zlorab insolvenčnega sistema pred začetkom postopka zaradi insolventnosti v Sloveniji
Maja Kolenc, 2018, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske krize so se pričeli prvi odmevni stečaji večjih gospodarskih družb. V mnogih insolvenčnih postopkih teh družb so bila ugotovljena nedovoljena ali celo nezakonita dejanja poslovodstva. Največja tveganja za nedopustna dejanja se pojavijo v času, ko poslovodstvo ugotovi, da ne bo zmožno poplačati svojih dolgov v z upniki dogovorjenem roku. Pritiski upnikov, da zasežejo, kar je v dolžnikovem premoženju še ostalo, se stopnjujejo, poslovodstvo dolžnika pa lahko posledično prične z dejanji onemogočanja upnika, da pride do svojega poplačila ter da sproži stečajni postopek nad organizacijo. Dolžnik lahko z zakonsko dopustnimi dejanji obljubi v prisilni poravnavi nerealno poplačilo upnikom ali pa zavlačuje predlog upnika za začetek stečajnega postopka. Za preprečevanje zlorab insolvenčnega sistema je možno vgraditi notranje mehanizme za preprečevanje prevar in zlorab poslovodstva. Vendar kadar je lastništvo razkropljeno ali kadar ima poslovodstvo prevladujoč vpliv nad organizacijo, notranji mehanizmi niso več učinkoviti. Takrat je pomembna vloga zunanjih mehanizmov, ki jih države na različne načine implementirajo v zakonodajo. V insolvenčnem sistemu, kjer obstajajo večja tveganja prevar in zlorab, na primer v ZDA, na osnovi izbranih razpoznavnih znakov ločujejo med poštenimi predlogi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka. Raziskava je pokazala, da v Sloveniji nimamo zapisanih meril za razlikovanje med poštenimi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka, kar povzroča večje tveganje, da interesi upnikov insolventnega dolžnika ne bodo zaščiteni. Ne glede na to sodišča po lastnih oblikovanih stališčih presojajo ali gre v posameznem primeru za zlorabo insolvenčnega sistema ali ne. V večini sodišča ugotavljajo, da je namen zlorabe insolvenčnega sistema, predvsem vlaganje ugovorov in predlogov za začetek prisilne poravnave, zavlačevanje z začetkom stečajnega postopka. V proučevanih primerih se je izkazalo, da je večina obravnavanih nepoštenih dolžnikov uporabljala pravna sredstva, s katerimi je uspešno zavlačevala postopek, sodišče pa praktično ni imelo sredstev, s katerimi bi lahko takoj po zaznani zlorabi ter prevari postopek ustavilo in začelo stečajni postopek.
Ključne besede: poslovodska prevara, poslovodska zloraba, insolvenčni postopek, insolventnost, prisilna poravnava, stečaj, mehanizmi za preprečevanje prevar in zlorab.
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 575; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

6.
Nevarnosti spletnih prevar in metode zaščite
Dejan Štamulak, 2017, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi so raziskane metode, s katerimi prevaranti pogosto pridejo do želenih podatkov in na kaj moramo ljudje paziti, da ne postanemo žrtev spletnih prevar. Najprej je predstavljene nekaj teorije o spletnih goljufijah, kako se spletni kriminalci vedno bolj izpopolnjujejo in katere vrste spletnih prevar poznamo. Prikazana je tudi problematika spletnega nakupovanja in prodajanja novih in rabljenih stvari na portalu bolha.com in ebay.com. Nato si bomo pogledali praktični del, kjer je prikazano, kako pride do spletne prevare, kako poteka, po čem jo prepoznati in kako se pred njo obvarovati.
Ključne besede: prevara, zaščita, nakup, virus, lažen, goljufija
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 500; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

7.
TUJE PRAKSE ODKRIVANJA MANIPULACIJ S PRIHODKI TER MOžNOST UPORABE V SLOVENIJI
Aleksandra Bavdaž, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK V zadnjih dvajsetih letih se je po svetu, prav tako pa tudi po Sloveniji zgodilo ogromno prevar. Podjetja (najbolj znani primeri so Enron, Worldcom ipd.) so pomanjkanje pravil in predpisov, povezanih s preprečevanjem in obravnavo prevar, izkoristila v lasten prid. Kaj kmalu, po svetovnih in pogubnih škandalih, so se pojavili novi zakoni, predpisi, pravila in modeli prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Slednje je pripomoglo k temu, da se je odstotek manipulacij s prihodki, v računovodskih izkazih in podobno, v veliki meri zmanjšal. Sicer le – te še vedno obstajajo, vendar to vodi k vedno boljšim in bolj razvitim sistemom za zaznavanje prevar v podjetjih. Magistrsko delo je bilo v svojem bistvu zasnovano z namenom spoznati tuje prakse preprečevanja in odkrivanja prevar ter ugotoviti ali jih je mogoče implementirati na slovenske primere podjetij, nadalje pa še ugotoviti, ali bi dober sistem za zaznavanje prevar na podlagi tujih praks preprečil prevare v izbranih slovenskih primerih. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na izkaze poslovnega izida podjetij, ki so nam služili kot osnova za izračun finančnih kazalnikov in pa za izvedbo Benford analize. Letna poročila podjetij so bila osnova za izpolnjevanje lastno zastavljenega sistema za zaznavanje prevar oziroma preglednice, s katero smo ugotavljali v kolikšnem odstotku izbrana slovenska podjetja / skupine podjetij v svoje delovanje vključujejo tuje prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Prakse, ki smo jih združili v omenjeno preglednico so prvotno temeljile na zakonih, predpisih in pravilih, drugotno na praktičnem izvajanju določenih aktivnosti v tujih podjetij, kot tretje pa smo uporabili lastno znanje in razvili lastne preglednice in modele za uporabo na izbranih slovenskih primerih. Od štirih izbranih slovenskih podjetij / skupin podjetij smo izbrali dve z aktualnimi primeri prevar (še nerazrešenimi) ter dve za kateri smo podali sum na prevare (prevare so se v preteklosti že dogajale, kar je bil za nas razlog za sum na ponovne prevare). Za raziskavo smo uporabili, skupno, tri orodja (nabor kazalnikov, lastno zasnovano preglednico in Benford analizo s Kolmogorov – Smirnov statističnim testom). Najboljši rezultat v lastno zasnovali preglednici: “Sistem za zaznavanje prevar” je, nepričakovano, dosegla skupina Intereuropa (56%), ki je bila označena za podjetje z aktualnim primerom prevare. Najslabši (14%) rezultat je dosegla skupina Kolektor, ki je bila, kakor skupina Intereuropa označena za primer z aktualno prevaro. Benford analiza je predstavila podobne rezultate, in sicer se je glede na primerjavo z že določenimi verjetnostmi za pojavitev števil od 1 do 9, najbolje odrezala skupina Intereuropa (z le enim rdečim kvadratkom in odstopanjem 6,06 % od dovoljenih 5 %), najslabše pa primer Merkur (s kar šestimi rdečimi kvadratki in odstopanjem od dovoljenih vrednosti, nekaj čez 15 %). Potrjene so bile torej hipoteze, izpolnjen namen, zastavljeni cilji magistrskega dela pa doseženi.
Ključne besede: prevara, manipulacija, izkaz poslovnega izida, IPI, podjetje, finančni kazalnik, praksa, tuja praksa, Sistem za odkrivanje prevar, Benfordov zakon, analiza, sum
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 752; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

8.
SPOZNAVNE RAZSEŽNOSTI V KONTEKSTU LAŽI IN PREVARE V FIKCIJSKEM IN DEJANSKEM SVETU
Maja Trifunović, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomske naloge je bilo ustvariti smiselno povezavo strokovnih vedenj s področij spoznavnega jezikoslovja, teorije govornih dejanj, klasičnih in sodobnih dinamičnih literarnih teorij, pa filozofsko literarnih pojmov, ki so za interpretacijo literarnih del ključnega pomena, tj. etike in estetike ter njune interakcije pri ustvarjanju umetniške izpovedi oz. tudi filozofskih diskurzov. Poskus takšne interdisciplinarne povezave tvori temelj za filozofsko-literarno razpravo o ubesediljenju laži in prevare v estetskem okolju. Slednjega predstavlja v nalogi Dürrenmattova drama Fiziki (Die Physiker). Analizirano literarno delo je bilo izbrano za empirično obdelavo zato, ker predstavlja zelo poveden primer estetskega dela, ki operira z lažmi in prevaro, kar pravzaprav tvori komično-groteskno ozračje dela, kljub temu pa sta ta dva – običajno negativno konotirana pojma - v navedenem delu etično motivirana. Etičnost pa je sicer ne neobhodna, vendar pa zelo pogostna in tipična lastnost umetniških besedil. Motiv za laganje protagonistov v Fizikih je torej plemenit, etičen, še več, v preobleki vedno aktualne besedno-igralske umetnine skuša z obema, v osnovi »ne-vrlinama« rešiti človeštvo. V nalogi sta pojma laž in prevara, katerih medsebojno ločevanje je zelo zabrisano, in ju ne ločujejo rigidne meje, najprej opisana kot jezikovno-kognitivna pojava z njunimi odtenki v odvisnosti od kulturnega/jezikovnega konteksta (slovensko, nemško in angleško kulturno ozadje), in sicer v njihovih vsakdanjih sporočevalnih situacijah. Pri tem je bilo opaženo minimalno razlikovanje v pomenskih odtenkih obeh opazovanih konceptov v omenjenih kulturnih prostorih. To utemeljujemo z okoliščino, da gre pri vseh treh za kulture/jezike, ki so (indo)evropskega izvora in jih druži mnogo kulturnih prvin. Ta okolnost kaže na univerzalnost opazovanega fenomena (neresnica kot (marko)komunikacijski cilj), ki pa se v konkretnih ubeseditvah v vseh treh jezikih pojavlja v bogati paleti pomenskih odtenkov, od katerih imajo eni celo etičen motiv, kot npr. prizanesti nekomu morebiti zanj uničujočo kruto resnico. Laž in prevaro nato postavimo v kontekst določenih besedilnih vrst, kot so politični, filozofski in predvsem literarni diskurz (empirično obdelan na primeru drame Fiziki), teoretsko-argumentativno pa s pomočjo literarne in filozofsko utemeljene pojavnosti tega fenomena. Povzete so bile naslednje ugotovitve: Kognitivne teorije, ki gradijo na konceptu integralne povezave vseh vedenj in občutenj vsakega posameznika posebej (individualne lastnosti) in vseh pripadnikov neke (kulturne, verske, strokovne, starostne, interesne ...) skupine (univerzalne lastnosti), so tista domena, ki na najbolj zaokrožen način razlaga kavzalne povezave med koncepti, ki smo jih obravnavali: laž in prevara v odnosu do resnice v vsakodnevnem sporočevalnem kontekstu (realnem, aktualnem) komunikacijskem okviru in fikciji, v kateri živijo besedilni svetovi literarnih besedil, po večini obogateni s komponentami esteskosti, ki pa praviloma, vendar ne nujno, črpa svojo izpovedno moč iz etičnosti. Ugotovili smo, da v obeh imenovanih besedilnih okolih (vsakdanjem in fikcijskem) opazovana koncepta laž in prevara učinkujeta na podoben način in sta ubesedena s primerljivimi jezikovnimi sredstvi. Razlog za to vidimo v okolnosti, da gre za univerzalni konceptualni kategoriji, ki se lahko z enako izpovedno močjo pojavljata v različnih besedilnih svetovih, predvsem zato, ker so ti v obeh primerih produkt univerzalno in hkrati individulno konstruiranega mentalnega sveta, ki predstavlja primerljiv mentalni prostor za konceptualizacijo in ubesediljenje laži, prevare, pa seveda tudi »resnice«.
Ključne besede: Jezik in spoznavanje, teorija govornih dejanj, sodobne literarne teorije, etika, estetika, fikcija, laž in prevara kot filozofski in literarni entiteti, kultura kot komunikacijsko ozadje.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 795; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

9.
UGOTAVLJANJE DAVČNIH UTAJ V PREDKAZENSKEM POSTOPKU S POUDARKOM NA FORENZIČNO RAČUNOVODSTVO
Roberta Rošker, 2016, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske krize se povečujejo davčne utaje, prevare, in sicer ne glede na velikost, dejavnost ali lokacijo podjetja. Raziskave kažejo, da je gospodarska kriza zmanjšala poslovno kulturo na vseh ravneh vodenja in nadziranja. Ta negativni pojav vpliva na to, da se pojavljajo nove oblike gospodarskega kriminala, ki jih je vse težje odkrivati. Odkrivanje le-teh predstavlja veliki izziv za Evropsko unijo, svet in tudi za Slovenijo, saj se izgubljajo milijarde evrov. V Sloveniji se med postopki večkrat zgodi, da predlagani dokazi niso zadovoljivo razloženi, in obtožnice se zavrnejo. Zato je pomemben predkazenski postopek, v katerem sodelujejo policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Za pregon davčnih utaj jim pomaga tudi finančni urad, računsko sodišče, revizijske službe in sodni izvedenci. Medsebojno sodelovanje vseh vodi k učinkovitejšemu pregonu. S pojavom kreativnega računovodstva in različnih vrst davčnih prevar, se pojavlja potreba po novih znanjih, sposobnostih in izkušnjah. Postavlja se vprašanje, če imajo nosilci nalog preiskovanja in pregona ta posebna znanja, vedenja in veščine. V tujini (na primer ZDA) pri pregonu kaznivih dejanj sodelujejo strokovnjaki, ki jih imenujemo forenzični računovodje. Njihova temeljna naloga je, da s preiskavo, ki zajema dokumente in utemeljene dokaze, odgovorijo na vprašanja kdo, kaj, kje, kako in zakaj je storil gospodarsko kaznivo dejanje. V Sloveniji tak strokovnjak obstaja kot preizkušeni forenzični računovodja, ne pa kot obvezni, stalni sodelavec v predkazenskem postopku, kot je to v tujini (ZDA in Velika Britanija). Primeri v tujini so pokazali, da forenzični računovodje s svojim znanjem, neodvisnostjo in visokim profesionalizmom zmorejo dodati pomembno vrednost k učinkovitem in uspešnem pregonu davčnih utaj in drugih nedovoljenih dejanj.
Ključne besede: gospodarski kriminal, prevara, davčne utaje, davčne zatajitve, davčna preiskava, predkazenski postopek, sodni izvedenec, kreativno računovodstvo, forenzično računovodstvo, forenzično preiskovanje
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1257; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
ANALIZIRANJE NAČINOV POROČANJA O SUMU NEDOVOLJENIH DEJANJ (PREVAR) V FINANČNIH INSTITUCIJAH
Petra Finžgar, 2016, magistrsko delo

Opis: Vse organizacije so nenehno izpostavljene tveganjem nastanka prevar. Po ACFE naj bi povprečna organizacija iz naslova prevare izgubila približno 5 % letnega prihodka. Z učinkovito vzpostavljenim procesom upravljanja s tveganji prevar se pričakuje, da je vzpostavljen tudi učinkovit sistem poročanja sumov prevar. Organizacije imajo lahko vzpostavljen tako anonimen kakor tudi neanonimen način poročanja. V magistrskem delu smo raziskovali, ali imajo finančne institucije v Sloveniji vzpostavljene načine poročanja o sumih prevar ter kateri načini so najboljši za učinkovito nadaljnjo preiskovanje poročanih sumov prevar. S spletnim anketnim vprašalnikom smo izvedli raziskavo, ki nam je služila za preverjanje vnaprej zastavljenih hipotez. Z empirično raziskavo smo ugotovili, da imajo finančne organizacije v Sloveniji vzpostavljene načine poročanja sumov prevar, in sicer večina oba načina, tako anonimnega kot neanonimnega. Ob nadaljnjem analiziranju smo ugotovili, da preiskovalci z višjo kredibilnostjo ocenjujejo neanonimno poročanje ter mu namenijo tudi nekoliko več resursov za nadaljnjo preiskovanje.
Ključne besede: prevara, metode odkrivanja prevar, načini poročanja prevar, anonimno poročanje, ne-anonimno poročanje, ocena kredibilnosti, ocena razporeditve resursov
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 622; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici