Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Računovodstvo je neizogibna dejavnost vsakega podjetja, in ker je računovodsko poročanje del tega, je pomembno, da je le-to pripravljeno skladno s pravili. Nenamerne napake so človeške in se lahko pripetijo vsakomur, za namerne napake pa je potrebno, da zanje odgovarja vsak posameznik. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljeno računovodsko poročanje, pri katerem smo se osredotočili na njegovo pojmovno opredelitev in odgovornost za računovodsko poročanje. Teoretičen del zajema tudi poglavje o etičnosti zaposlenih, v sklopu katerega smo predstavili kodeks poklicne etike računovodje, načela obnašanja računovodje in navedli, katere so prevare računovodskih strokovnjakov. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali računovodje dojemajo napačno računovodsko poročanje kot etični problem. Ugotovili smo, da več kot polovica anketiranih računovodij meni, da je napačno računovodsko poročanje etični problem sodelavcev v računovodstvu.
Ključne besede: Računovodsko poročanje, računovodja, etični problem, prevara.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 72
Celotno besedilo (839,96 KB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabnost forenzičnega računovodstva v boju proti korupciji v poslovnem svetu. O sami korupciji in njenem preprečevanju se v zadnjem času veliko govori, saj se novi sumi o koruptivnih dejanjih pojavljajo dnevno, med njimi sta še posebej izrazita pojava nepotizma in klientelizma. Ker je zaradi velike mere kreativnosti posameznikov prevare v poslovnem svetu vse težje odkrivati, se je razvila nova veja računovodstva, ki se je specializirala za preiskovanje, odkrivanje in dokazovanje poslovno-finančnih prevar, poneverb in kriminalnih dejanj »belih ovratnikov«. Nova veja računovodstva se imenuje forenzično računovodstvo in zajema uporabo računovodskih pojmov, razumevanj, rešitev in tehnik za reševanje pravnih poslov. V zadnjem desetletju so se spremenila gospodarska razmerja, poslabšala se je kultura nosilcev poslovnih dejavnosti. Ob tem sta se razvili predvsem negotovost in turbulenca, ki vplivata in ogrožata temeljne vrednote v poslovnem svetu. Etično obnašanje je v želji po pridobivanju lastne koristi in uspeha zamenjalo neetično. Razvil se je gospodarski kriminal, ki se širi na vsa področja in povzroča nepopravljivo škodo. Tako je tudi dejavnost javnega naročanja podvržena koruptivnim dejanjem, kar je glavna tema magistrskega dela. Javno naročanje je dejavnost, ki predstavlja oskrbo javnega sektorja z blagom, storitvami in gradbenimi deli s ciljem pridobiti na podlagi vnaprej določenega postopka in na podlagi pridobitve čim več konkurenčnih ponudb najugodnejšega ponudnika (Kos, 2013). Zaradi neupoštevanja temeljnih načel javnega naročanja in etičnih meril javnih uslužbencev ter posledičnega nepravilnega ravnanja v postopkih javnega naročanja (ki so lahko tudi posledica nepoznavanja veljavnih predpisov) pogosto prihaja do koruptivnih dejanj v postopku. Nemalokrat se zgodi, da naročnik prilagodi javno naročilo ali njegov element z namenom, da bo izbran točno določen ponudnik. Kljub nadzoru določenih institucij nad postopki je korupcija še vedno močan del sistema javnega naročanja, kar dokazujejo prijave sumov koruptivnih dejanj s strani neizbranih ponudnikov. S čim bi torej lahko uspešno zatrli koruptivna dejanja? Morda s spremembo zakonodaje, še bolj poostrenim nadzorom nad delom naročnikov in ponudnikov ter uvajanjem forenzičnega računovodstva z namenom vzpostaviti sistem transparentnosti in integritete ter dokazati, da se korupcija ne izplača.
Ključne besede: forenzično računovodstvo, forenzični računovodja, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, obvladovanje tveganj, odkrivanje kaznivih dejanj, preprečevanje kaznivih dejanj, javno naročilo, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 824; Prenosov: 133
Celotno besedilo (2,30 MB)

Opis: S forenzičnim računovodstvom in zunanjo revizijo želimo doseči različne cilje. Zunanja revizija je usmerjena v skladnost z računovodskimi predpisi, medtem ko je forenzično računovodstvo usmerjeno v dokazovanje, ali se je v podjetju zgodila prevara oz. kriminal v dokumentaciji. Kriminalna dejanja so še danes trn v peti marsikateremu državnemu organu. Izpostaviti moramo vprašanje, zakaj se kriminal v podjetju dogaja tako pogosto. Ali zaradi pohlepnosti osebe, ki deluje po načelu »več imaš, več potrebuješ« ali zaradi drugih vzrokov? Morda so vzrok finančne tegobe ali »samo« življenjski slog osebe? Z vidika podjetja zagotovo obstajajo tudi drugi razlogi, vendar moramo kljub temu poznati lastnosti in značilnosti oseb na vodilnih položajih. Vzroki, zakaj se v podjetju dogajajo ali so se dogajala kriminalna dejanja, so različni. Podjetje je lahko zelo zadolženo in priredi podatke, da zavede banke, investitorje in poslovne partnerje, ali pa se enostavno zgodi napaka, ki igra veliko vlogo pri sestavi računovodskih poročil. Poznavanje forenzičnega računovodstva nedvomno vpliva na zaznavanje kriminalnih dejanj. Menimo tudi, da bo večja ozaveščenost ljudi ugodno vplivala na odločitve posameznikov, ali se bodo zares podali na kriminalno pot, naj gre za velika ali majhna kriminalna dejanja. Dejstvo je, da na vse ljudi ne moremo vplivati. Zunanja revizija preverja resničnost in poštenost informacij v računovodskih dokumentih. Če v procesu zunanje revizije odkrijemo napako ali prevaro, je zunanji revizor dolžan o tem poročati poslovodstvu ali vodilnim v podjetju. V naši raziskavi smo želeli izvedeti, kakšno je poznavanje forenzičnega računovodstva in zunanje revizije med študenti prve in druge stopnje študija smeri Računovodstvo, revizija in davščine na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Magistrska naloga »Percepcija študentov o forenzičnem računovodstvu in reviziji« bo zanimivo branje za vsakogar, ki želi izvedeti več o forenzičnem računovodstvu in zunanji reviziji.
Ključne besede: prevara, kriminal, revizor, forenzični računovodja, raziskava.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: Gospodarske družbe oziroma poslovni subjekti, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo zaradi javne objave Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence vsako leto oddati letno poročilo. Za slovenske gospodarske družbe je temeljni pravni vir za izdelavo letnih poročil Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). V diplomskem delu sem raziskovala, kakšna je odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družb. Želela sem predstaviti zakonske podlage za pripravo letnih poročil gospodarskih družb, obvezo razkritja podatkov v letnih poročilih, zakonske določbe in načela, ki zavezujejo poslovodstvo in revizorje pri prikazu resničnih in poštenih podatkov v letnih poročilih, ter politiko predpisanih kazni za nezakonito delovanje poslovodstva in revizorjev v zvezi z resnično in pošteno predstavitvijo premoženjsko-finančnega položaja gospodarske družbe in poslovnega izida v letnih poročilih. Na začetku sem razložila, kaj je letno poročilo in kakšna sta postopek ter zakonska podlaga pri njegovi izdelavi. Podrobneje sem predstavila tudi ZGD 1, Slovenske računovodske standarde, Mednarodne standarde računovodskega poročanja, Zakon o revidiranju in Zakon o računovodstvu. Predstavila sem, kdo so uporabniki letnih poročil in kakšna je pomembnost informacij v letnih poročilih, ki so obvezni deli letnega poročila, ter katera so obvezna razkritja ter značilnosti izkazov. Raziskala sem tudi, kako je z revizijo računovodskih izkazov. Poslovodstvo in revizorji morajo dobro poznati zakonske določbe, saj kršitve zakonskih določb povzročajo uporabo primernih sankcij. Napake so lahko zavedne ali nezavedne. Vsa letna poročila mora pregledati revizor. Zato sem nadalje ugotavljala, kakšne so dolžnosti in naloge poslovodstva in revizorjev v zvezi z izkazi v letnih poročilih. Preverila sem tudi, kako je z napačnimi navedbami dejstev v letnih poročilih in kaj se zgodi, če poslovodstvo zagreši prevaro.
Ključne besede: Letno poročilo, ZGD-1, gospodarska družba, prevara, poslovodstvo, revizija.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2020; Ogledov: 1549; Prenosov: 150
Celotno besedilo (3,65 MB)

Opis: V času gospodarske krize so se pričeli prvi odmevni stečaji večjih gospodarskih družb. V mnogih insolvenčnih postopkih teh družb so bila ugotovljena nedovoljena ali celo nezakonita dejanja poslovodstva. Največja tveganja za nedopustna dejanja se pojavijo v času, ko poslovodstvo ugotovi, da ne bo zmožno poplačati svojih dolgov v z upniki dogovorjenem roku. Pritiski upnikov, da zasežejo, kar je v dolžnikovem premoženju še ostalo, se stopnjujejo, poslovodstvo dolžnika pa lahko posledično prične z dejanji onemogočanja upnika, da pride do svojega poplačila ter da sproži stečajni postopek nad organizacijo. Dolžnik lahko z zakonsko dopustnimi dejanji obljubi v prisilni poravnavi nerealno poplačilo upnikom ali pa zavlačuje predlog upnika za začetek stečajnega postopka. Za preprečevanje zlorab insolvenčnega sistema je možno vgraditi notranje mehanizme za preprečevanje prevar in zlorab poslovodstva. Vendar kadar je lastništvo razkropljeno ali kadar ima poslovodstvo prevladujoč vpliv nad organizacijo, notranji mehanizmi niso več učinkoviti. Takrat je pomembna vloga zunanjih mehanizmov, ki jih države na različne načine implementirajo v zakonodajo. V insolvenčnem sistemu, kjer obstajajo večja tveganja prevar in zlorab, na primer v ZDA, na osnovi izbranih razpoznavnih znakov ločujejo med poštenimi predlogi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka. Raziskava je pokazala, da v Sloveniji nimamo zapisanih meril za razlikovanje med poštenimi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka, kar povzroča večje tveganje, da interesi upnikov insolventnega dolžnika ne bodo zaščiteni. Ne glede na to sodišča po lastnih oblikovanih stališčih presojajo ali gre v posameznem primeru za zlorabo insolvenčnega sistema ali ne. V večini sodišča ugotavljajo, da je namen zlorabe insolvenčnega sistema, predvsem vlaganje ugovorov in predlogov za začetek prisilne poravnave, zavlačevanje z začetkom stečajnega postopka. V proučevanih primerih se je izkazalo, da je večina obravnavanih nepoštenih dolžnikov uporabljala pravna sredstva, s katerimi je uspešno zavlačevala postopek, sodišče pa praktično ni imelo sredstev, s katerimi bi lahko takoj po zaznani zlorabi ter prevari postopek ustavilo in začelo stečajni postopek.
Ključne besede: poslovodska prevara, poslovodska zloraba, insolvenčni postopek, insolventnost, prisilna poravnava, stečaj, mehanizmi za preprečevanje prevar in zlorab.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1454; Prenosov: 234
Celotno besedilo (3,55 MB)