| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVODNA ANALIZA SLOVENSKO-NEMŠKEGA LETNEGA POROČILA BANKE BKS
Zoran Gal, 2016, diplomsko delo

Opis: Besedila, analizirana v diplomskem delu z naslovom Prevodna analiza slovensko-nemškega letnega poročila banke BKS, sodijo na področje strokovnih besedil. Pri prevajanju strokovnih besedil znanje izhodiščnega in ciljnega jezika ni dovolj. Prevajalec mora imeti določeno predznanje s strokovnega področja, na katerem deluje in ga prevaja. V našem primeru je to področje bančništva, torej je treba poznati finančno strokovno izrazje. V diplomskem delu so analizirana in opisana letna poročila kot posebna besedilna zvrst, predstavljeni so namen, zgradba in značilnosti letnih poročil, ki jih sestavijo banke oziroma podjetja. V teoretičnem delu je opisana zgodovina prevajanja s poudarkom na funkcionalističnih teorijah. Opredeljena sta pojma strokovnih besedil in prevajanje strokovnih besedil, predstavljen je eden izmed prvih učbenikov s strokovnimi finančnimi izrazi na Slovenskem. Temu sledi opis zgradbe letnega poročila. V zaključku teoretičnega dela je predstavljena banka BKS, njena zgodovina in osnovna vodila. V empiričnem delu je poudarek na izdelavi slovensko-nemškega finančnega glosarja, ki je nastal na podlagi analize strokovnega izrazja (terminološke analize) letnega slovensko-nemškega poročila banke BKS. Strokovno izrazje in slog izvirnega besedila smo primerjali s ciljnim besedilom, rezultate analize smo zaradi preglednosti ugotovitev predstavili v tabeli. Rezultati analize kažejo, da so prevodi strokovno ustrezni, kratki in jedrnati. Ciljno besedilo v nemščini podaja izključno bistvene informacije iz izhodiščnega besedila, na leksikalni ravni ni nepotrebnih dodajanj strokovnega izrazja. Opazno je le, da nemščina za skorajda vsako poimenovanje uporablja enobesedni samostalnik iz več prvin, medtem ko slovenščina uporablja besedne zveze in opise (upravljanje stroškov = das Kostenmanagement). Analiza je tudi pokazala, da so v nemškem prevodu številni angleški izrazi (Fair Value, Cash Flow …), ki seveda vplivajo na slog besedila, v slovenščini pa je uporaba prevzetega besedja redka.
Ključne besede: prevajanje strokovnih besedil, finančna terminologija, strokovna besedila, strokovni slog, bančništvo, banka BKS, analiza prevoda.
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 913; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (4,69 MB)

2.
USTREZNOST SLOVENSKIH PREVODOV V OSNUTKIH ZAKONODAJNIH BESEDIL ZDRUŽENEGA KRALJESTVA PRI EVROPSKI KOMISIJI
Nina Borec, 2016, diplomsko delo

Opis: Prevajanje strokovnih besedil pri Evropski komisiji ne implicira samo prevajanja primarne in sekundarne zakonodaje Evropske unije, ampak tudi prevajanje nacionalnih zakonodaj držav članic. Tovrstna besedila smo iz funkcijskega vidika umestili med izvršilna, zavezovalna in prikazovalna po Kusterjevi ter praktičnosporazumevalna in strokovna po Toporišiču in Jemec Tomazinovi; glede na njihovo primarno funkcijo smo jih natančneje opredelili kot strokovna. Glede na funkcijsko zvrstnost pravnega jezika smo le-tega povzeli po Cao kot normativnega, performativnega, strokovnega in nedoločnega. Drugi del naloge vsebuje kontrastivno primerjavo desetih naključno izbranih besedil in ugotovljena odstopanja, združena v pet večjih kategorij. Obravnavani prevodi precej bolj odstopajo od norme, ki jo določata Slovenska slovnica (2004) in Slovenski pravopis (2003), kot od jezikovne norme, ki jo določata Medinstitucionalni slogovni priročnik (2015) in Slogovni priročnik Komisije (2010). Količinska analiza kategorij odstopanj med izvirniki in prevodi je pokazala, da je pravopisnih in slovničnih napak nasploh (tj. ne glede na slovensko ali „evropsko“ normo) veliko več kot polovica. Druga odstopanja se vežejo na pomanjkljivosti, vezane predvsem na sam postopek prevajanja in ne izključno na končni izdelek tega postopka. Vzorec je glede na letno objavljeno količino besedil kljub vsemu dokaj majhen, zato rezultatov ne posplošujemo na splošno kakovost besedil, ki jih objavlja zadevni Generalni direktorat Komisije.
Ključne besede: prevajanje strokovnih besedil, Evropska komisija, priročniki, slovenska jezikovna norma, slovnica, pravopis
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 853; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
Slovensko-nemški prevodi jedilnih listov na področju Maribora
Silvia Šarlah, 2016, diplomsko delo

Opis: Današnja globalna družba je postala zelo odprta glede spoznavanja novih kultur, ta transkulturni trend lahko opazimo predvsem na področju kulinarike in gastronomije. Kulinarika se tudi vedno bolj uveljavlja kot pomemben motiv za izlet ali potovanje, posledično narašča pomen jedilnih listov v okviru mednarodnega turizma. Pri prevajanju jedilnih listov prevajalci uporabljajo različne metode in strategije. V teoretičnem delu diplomskega dela se bomo uprli na teorijo skoposa, ki v ospredje prevoda postavlja namen in naročnika. Najpomembnejše prevajalske postopke bomo prevzeli po avtorjih Vinay in Daberlnet. Pri prevajanju kulturnih realij se bomo oprli na raziskave in ugotovitve Šumrade. Empirični del diplomskega dela se osredotoča na prevajanje jedilnih listov, primarni cilj je analiza ustreznosti prevodov. V analizo je bilo vključenih 9 jedilnih listov v slovenskem jeziku, prevedenih v nemški jezik. Skupaj je bilo analiziranih 441 jedi s pripadajočimi prevodi v nemškem jeziku, na podlagi katerih smo naredili analizo ustreznosti prevodov. Na podlagi primerjave izvirnika s prevodom smo analizirali neustreznosti in napake, ki se pojavljajo v ciljnem besedilu, jih kategorizirali ter predlagali ustrezne rešitve. Analiza je pokazala, da nemški prevodi jedilnih listov na področju Maribora niso najbolj ustrezni, saj niso kulturno in jezikovno prilagojeni ciljni kulturi, v našem primeru nemškemu jeziku. Jezikovna in kulturna ustreznost prevodov jedilnih listov je pomembna iz različnih razlogov, saj le-ta ne vpliva le na prepoznavnost gostinskega lokala ali restavracije, ampak tudi na prepoznavnost slovenske kuhinje ter celotne turistične destinacije.
Ključne besede: jedilni listi, skopos, kulturne realije, prevajanje strokovnih besedil, izhodiščno besedilo, ciljno besedilo, prevajalske strategije, kulinarika
Objavljeno: 16.03.2016; Ogledov: 1029; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
PREVAJALSKI IZZIVI NA PRIMERU SLOVENSKO-NEMŠKE ZDRAVILIŠKE TERMINOLOGIJE
Suzana Klausner, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je s pomočjo različnih avtorjev in prevodoslovno-teoretičnega ozadja opredeljen pojem prevajanja. Proces prevajanja, vlogo in položaj prevoda opazujemo skozi različna zgodovinska obdobja. Po temeljitem preučevanju uveljavljanja prevodoslovja kot vede, se dotaknemo Leipziške šole, njenih predstavnikov ter opredelitve funkcij prevajanja, pri čemer naletimo na pomanjkljivosti upoštevanja različnih aspektov. V nadaljevanju proučujemo funkcionalističen pristop prevajanja ali kot ga je kasneje poimenoval Hans Vermeer, teorijo skoposa. Poudariti velja, da je Vermeer presegel svoje predhodnike, saj meni, da je izhodiščno besedilo zgolj ponudba informacije oz. le eden izmed mnogih virov informacij. Justa Holz-Mänttäri nam ponuja teorijo prevodne dejavnosti, v okviru katere prevajalcu pripisuje veliko večji razpon dejavnosti, kot so mu jih pripisovale dosedanje teorije. Nato se naloga osredotoči na besedilno tipologijo Katharine Reiß, ki pravi, da je od tipa besedila in njegovega značaja odvisna ustrezna metoda prevajanja. Glede na to, da v empiričnem delu analiziramo dve strokovni besedili, so izpostavljene njune glavne značilnosti in dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri prevajanju. V okviru empiričnega dela se dotaknemo primerjave ponudbe in pomena zdravilišč v Sloveniji in Avstriji. V nadaljevanju proučujemo pojmovanje besed terme, zdravilišče, kopališče in wellness v slovenskem in nemškem jeziku. Podana je primerjava slovenskega in avstrijskega zdraviliškega turizma, pri čemer opazujemo informativno in promocijsko funkcijo posamezne spletne strani ter njeno vizualno podobo, podobnosti in razlike med izhodiščnim in ciljnim besedilom. Nato analiziramo usklajenost ter skladnost med izhodiščnim in ciljnim besedilom, kjer so pod drobnogledom izpostavljeni slovnica, pravopis, besedni zaklad, slogovna sredstva ter kulturološka vpetost. Iz analize sledi primerjava pravilnosti in napak, ki se pojavljajo tako v izhodiščnem kot ciljnem besedilu. Ob morebitnih napakah je podana ustreznejša rešitev.
Ključne besede: Prevod in prevajanje, Leipziška šola, teorija skopos, prevodna dejavnost, besedilna tipologija, strokovno besedilo, prevajanje strokovnih besedil, prevajalski proces, terme, zdravilišče, kopališče, wellness, zdraviliški turizem, informativna in promocijska funkcija, vizualna podoba, usklajenost in skladnost izhodiščnega in ciljnega besedila.
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 1897; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici